Odprli sta dilemo: Čigavi vse sta lahko misel in vednost ter na katere omejitve trčimo, kadar ostajamo v okviru zgolj ene ali druge?

Zdi se, da je za razumevanje razmerij žival-človek-stroj in vloge človekove formacije relevanten prav pogled, ki preči znanstvene in umetniške prakse, saj širi prostor njihovih možnih artikulacij. V vsakdanjem življenju nas morda bolj kot druga živa bitja obkrožajo aparati in stroji. In medtem, ko lahko slednje v nedogled izumljamo in izpopolnjujemo, ostajajo naša telesa ista.

Ideje transhumanizma, ki pravijo, da je človeka mogoče izpopolnjevati s tehničnimi in znanstvenimi sredstvi onkraj omejitev, ki jih začrtuje njegovo živalsko poreklo, utelešajo ta pogled in nakazujejo prelomne spremembe. Človek se ne definira več (le) v razliki do živali, temveč vse bolj v razliki do strojev in njihovih skorajda nezamejenih zmožnosti.

Tokratni umetniško-znanstveni eksperiment je skušal te premestitve in spremembe misliti in artikulirati tako z govorjeno besedo, ki je ena izmed običajnih manifestacij znanstvene vednosti, kot tudi z izpostavitvijo fizične prezence govora kot glasu in giba v prostoru, ki sta značilna za umetniško prakso.

Dogodek je nastal v sodelovanju Pedagoškega inštituta in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani v okviru projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti!

Nastopajoči:

Igor Bijuklič, Pedagoški inštitut

Mojca Kumerdej, pisateljica in publicistka

Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta, UL

Primož Turk, Fakulteta za humanistične študije, UP

Valerija Vendramin, Pedagoški inštitut

Študenti in študentke 1. letnika AGRFT: 

Julija Urban

Katka Franja Slosa

Anina Božiček

Urban Brenčič

Neža Dvorščak

Aleksandar Jovanovski

Nace Korošec

Nejc Kravos

Peter Podgoršek

Jakob Podjavoršek

Marko Rafolt

Jure Šimonka

Filip Žunić

Snemanje, montaža in vstavljanje napisov: Rok Nagode

Tehnično vodenje, oblikovanje luči, priprava mikrofonov in avdio vodenje dogodka: Domen Lušin

Zasnova dogodka

Pedagoški inštitut:

Sabina Autor

Igor Bijuklič

Valerija Vendramin

Janja Žmavc

AGRFT:

Tomaž Gubenšek

Nina Žavbi

Foto: dr. Tomaž Gubenšek, AGRFT

Video posnetek predstave si lahko ogledate na tej povezavi.

Predstavitev je začela s pogovorom o tem, kje delajo farmacevti (npr. lekarne, tovarne, šole) in kakšna je naša vloga v družbi (zakaj in kdaj potrebujemo zdravilo, ali zdravila potrebujejo tudi živali). Otrokom je pokazala različna zdravila – sirup, tablete, kapsule in mazila.

Otroci so se hitro vključili v pogovor in povedali, katera zdravila imajo doma, kdaj se namažejo s kremo, kateri okusi sirupa so jim všeč…

Raziskovalka jim je s sliko in besedo predstavila simbol farmacije (kača, ki se ovija okoli keliha), ki ga vidijo pred vstopom v lekarne. Z otroki se je pogovorila tudi o tem, da tako kot ljudje, zbolijo tudi živali in dobijo podobna zdravila.

Sledila je izdelavo negovalne kreme, pri čemer so otroci zelo uživali. Krema je vsebovala tudi sestavine živalskega izvora (lanolin, ki ga pridobivamo iz ovčje volne). Vsak otrok je svojo kremo napolnil v lonček in jo označil z nalepko z živalskim motivom po lastni izbiri. Ob koncu so si  ogledali še niz kratkih filmov o nastanku tablet v farmacevtski tovarni.

Otroci so bili ob koncu zelo veseli, ko so jagodno dišeče kreme lahko odnesli domov. Na delavnici so dobro sodelovali, interagirali z raziskovalko in bili ob zaključku delavnice navdušeni.

Koordinatorica: dr. Jasna Omerzel, Fakulteta za farmacijo

Eksperimentalne delavnice so pripravili študenti tretjega letnika prvostopenjskega študijskega programa Razredni pouk na Pedagoški fakulteti pod mentorstvom raziskovalcev – izvajalcev naravoslovnih in družboslovnih predmetov.

Koordinatorica projekta: dr. Jerneja Pavlin in sodelavci PEF v sodelovanju s študenti PEF

Dijaki so sodelovali pri delavnici o prevajanju iz francoščine.

Koordinatorica projekta: dr. Mojca Schlamberger Brezar, Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta

Sodelujoči raziskovalki: dr. Sonia Vaupot in mag. Urška Zupan, Oddelek za prevajalstvo, Filozofska fakulteta

Na akademskem dnevu, ki je potekal 22. junija 2023, je dr. Milena Mileva Blažić izvedla predavanje z naslovom Pravljice kot metoda za razvijanje občutljivosti, ozaveščanja in varovanja pred zlorabami otrok.

Raziskovalka in predavateljica na Pedagoški fakulteti, obenem pa strokovna sodelavka zavoda Dovolj.je, je predstavila razliko med problemskimi (biti na strani otrok) in problematičnimi (biti na strani storilca) pravljicami.

Kot primer je navedla pravljico bratov Grimm Otroci iz Hamelina (1816), eno redkih pravljic, ki morebiti pripoveduje o tako imenovani otroški križarski vojni leta 1284, srednjeveški kugi (zato motiv podgan in čarobnega piskača) ali zlorabi otrok.

Tema je izjemno aktualna, saj sta jo ubesedila tudi Johann Wolfgang von Goethe v Faustu in Bertold Brecht v delu Otroška križarska vojna (1939, v povezavi s holokavstom), med drugimi pa jo je uglasbil Jani Kovačič (2020).

Dr. Milena Mileva Blažić je predstavila tudi pravljico Antona Martina Slomška Star lisjak in mlada kura (1866) ter lik volka v delih Charlesa Perraulta (1797) in bratov Grimm (1857).

Kot študijo primera je aplicirala teorijo dr. Slavoja Žižka Sedem tančic fantazem iz knjige Kuga fantazem (1995, 2007) na slikanico Svetlane Makarovič Rdeče jabolko (2008), sodobno varianto pravljice Rdeča kapica, ki jo je ilustrirala Kaja Kosmač.

Avtorica je obenem predstavila mapiranje poti pravljice Otroci iz Hamelina iz leta 1284 in mapiranje pravljičnega tipa Rdeča kapica. Obe izbrani pravljici sta univerzalna pravljična tipa, značilna za vse kulture, kar pomeni, da so nasilje in/ali zlorabe otrok, žal, univerzalne za vse čase, institucije in kulture.

Avtorica je prepričana, da je otroke potrebno senzibilizirati, ozaveščati in preko literature učiti, da zaznavajo različne oblike nasilja in zlorab ter jih presegajo, kar je proces vseživljenjskega učenja.

Na fotografiji, z desne proti levi: dr. Jörg Michael Fegert (Univerzitetna klinika, Ulm, Nemčija), Jani Kovačič, dr. Milena Mileva Blažić (Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. Hans Zollner (Inštitut za antropologijo, Papeška univerza Gregoriana, Rim, Italija) in Janez Cerar na mednarodni konferenci o zaščiti otrok.

Predstavitve so potekale v razredih v obliki predavanj in refleksije poslušanega s kratkim vprašalnikom.

Obraz pove vse: Ocenjevanje bolečine pri živalih s pomočjo obrazne mimike, koordinatorici: dr. Katerina Tomsič, dr. Barbara Lukanc, VF

Raziskovalki sta učencem predstavili tematiko v obliki kratkega predavanja in jo ponazorili s primeri kratkih filmov ter s plakati. Na koncu predstavitve sta preverile njihovo znanje s pomočjo kviza. Učenci so aktivno sodelovali.

Uporaba živali v raziskovalne namene: omogoča napredek v medicini in tudi pripomore k izboljšanju dobrobiti živali, koordinatorica: dr. Tatjana Pirman, BF

Na začetku se je dr. Tatjana Pirman z učenci pogovarjala o tem, ali se jim zdi potrebno, da se raziskovalni postopki izvajajo na živalih. Večina učenk in učencev je bila mnenja, da ne, saj živali pri tem trpijo in jim povzročamo nepotreben stres. Sledilo je predavanje s predstavitvijo teme in poudarkom na predstavitvi področij, na katerih se uporabljajo poskusne/laboratorijske živali. Del predavanja je potekal v obliki vprašanj, ki jih je zastavila učencem ter tako osvetlila temo postopkov na živalih, obenem pa podala nekaj več informacij o laboratorijskih miših in o tem, kdo in na kakšen način lahko izvaja postopke na živalih.

Že med samo predstavitvijo jih učenke in učence spodbujala, naj sprašujejo. Ob koncu predstavitve je s kratkim vprašalnikom preverila razumevanje tematike in učence pozvala k diskusiji. Na koncu jih je ponovno vprašala o njihovem stališča glede tega, ali so poskusi na živalih potrebni in pomembni. Nekaj učencev je svoje stališče spremenilo v prid utemeljenim postopkom na živalih.

V sklopu aktivnosti Ich zôch mir einen valken – Vzgojila sem sokola so dr. Mateja Gaber (Filozofska fakulteta), Jani Kovačič (Gimnazija Bežigrad) in Aldo Kumar (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo) posvetili svojo pozornost predvsem pesmim, ki vsebujejo živalsko tematiko.

Ta se prvenstveno kaže v podobi sokola in jo je moč najti zlasti v svitanicah.

Izbrane pesmi je dr. Mateja Gaber iz srednjevisoke nemščine prevedla v slovenščino, Jani Kovačič in Aldo Kumar pa sta jih uglasbila. Prevodi dr. Mateje Gaber so publicirani v znanstveni monografiji, opremljeni s spremno študijo, ki jo bo avtorica predstavila 13. septembra ob 19. uri v Mestnem muzeju Ljubljana.

Prvega junija je dr. Mateja Gaber predstavila monografijo dijakinjam in dijakom Šolskega centra Ljubljana, Srednje strojne in kemijske šole.

Koordinatorica: dr. Mateja Gaber, FF

Predstavitev je začela s pogovorom o tem, kje delajo farmacevti (npr. lekarne, tovarne, šole) in kakšna je naša vloga v družbi (zakaj in kdaj potrebujemo zdravilo, ali zdravila potrebujejo tudi živali). Otrokom je pokazala različna zdravila – sirup, tablete, kapsule in mazila.

Otroci so se hitro vključili v pogovor in povedali, katera zdravila imajo doma, kdaj se namažejo s kremo, kateri okusi sirupa so jim všeč…

Raziskovalka jim je s sliko in besedo predstavila simbol farmacije (kača, ki se ovija okoli keliha), ki ga vidijo pred vstopom v lekarne. Z otroki se je pogovorila tudi o tem, da tako kot ljudje, zbolijo tudi živali in dobijo podobna zdravila.

Sledila je izdelavo negovalne kreme, pri čemer so otroci zelo uživali. Krema je vsebovala tudi sestavine živalskega izvora (lanolin, ki ga pridobivamo iz ovčje volne). Vsak otrok je svojo kremo napolnil v lonček in jo označil z nalepko z živalskim motivom po lastni izbiri. Ob koncu so si  ogledali še niz kratkih filmov o nastanku tablet v farmacevtski tovarni.

Otroci so bili ob koncu zelo veseli, ko so jagodno dišeče kreme lahko odnesli domov. Na delavnici so dobro sodelovali, interagirali z raziskovalko in bili ob zaključku delavnice navdušeni.

Koordinatorica: dr. Jasna Omerzel, Fakulteta za farmacijo

Rezultati arheoloških izkopavanj nam namreč nudijo dovolj podatkov, da lahko rekonstruiramo običaje in jedi pozne bronaste in starejše železne dobe.

Ob tej priložnosti je nastal tudi pogovor za oddajo Radia Prvi Pod pokrovko. Vodila ga je vodila novinarka Lana Furlan. Vljudno vabljeni k poslušanju podcasta!

Koordinatorici projekta: dr. Manca Vinazza in dr. Tamara Leskovar, FF

Na štirih delovnih postajah so dijaki spoznavali podobnosti in razlike med človekom in ostalimi živalmi ter področje evolucije, še zlasti evolucije človeka. V sproščenem okolju so skušali telesne organe postaviti na pravilna mesta na shemah različnih živali. Med seboj so primerjali okostja človeka, šimpanza, gorile in avstrolopiteka Lucy in jih poskušali umestiti na časovnico evolucije. Sami so razvrščali živali glede na njihovo glavno čutilo in glede na vrsto krvožilja in način dihanja.

Nekaj odzivov dijakov:

»Delavnica mi je bila všeč. Poleg ponovitve snovi sem izvedela še nekaj zanimivih dejstev in dobila dober vtis o razlikah organskih sistemov, ogrodja pri živalih in človeku. Vsaka delavnica posebej mi je bila zelo všeč, še najbolj sem si zapomnila delavnico o čutilih, saj je bila predstavljena na res doživet in iskriv način (veliko zabavnih dejstev, potrjenih s strani raziskav). Dovolj časa smo imeli tudi za ogled različnih modelov… Združeno je bilo zabavno s koristnim, sem zelo uživala.«

»Delavnica mi je bila zelo všeč. Bila je poučna in zabavna. Naučila sem se veliko novih stvari, ki mi bodo v prihodnje pomagale pri pouku biologije in tudi drugod. Vesela sem da sem se je udeležila in izkusila pridobitev znanja s pomočjo teh inovativnih delavnic.«

Koordinacija in izvedba: Zala Vidic, dr. Katja Zdešar Kotnik, dr. Tatjana Robič Pikel in dr. Petra Golja s pomočjo študentov prvostopenjskega programa Biologija Eve Kopač, Blaža Režonje in Neže Kokalj ter študentke drugostopenjskega programa Biologija