V Šoli znanosti z NTF/Mladi geologi so skupaj z otroki preverjali, katere snovi najdemo na Zemlji in v njeni notranjosti, kako nastanejo minerali in kamnine ter zakaj vse lahko te materiale uporabimo.

Odkrivali in preučevali so tudi fosile. Ogledali so si največjo geološko zbirko v Sloveniji in vsa spoznanja zapisali v Geodnevniku.

Vsebina poletne šole je bila prilagojena radovednosti mladih raziskovalcev iz starostnih skupin od 9 do 12 let.

Več informacij na spletni strani Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih.

Koordinatorici aktivnosti: dr. Petra Žvab Rožič, NTF, in Mojca Čampa, Pionirski dom – Center za kulturo mladih

Nova spoznanja o človeški ribici v pomoč človeku in ribici: Vsebina delavnice je bila o človeški ribici in dvoživkah. Učenci so v obliki predavanj in ogleda 3D modela človeške ribice spoznavali biologijo živali, genetske raziskave, ogroženost in razširjenost živali. V to delavnico smo vključili tudi spoznavanje živih živali, navadne krastače, velikega pupka in hribskega urha ter materiale iz trajnih zbirk (paglavci, zelena krastača, planinski močerad, olevek krastače).

Vsaki vrsti svoje ime (Scopoli): Učenci so se najprej seznanili s pomenom opisovanja in poimenovanja vrst ter s pomenom raziskovanja življenjske pestrosti. Sledilo je določanje izbranih živalskih vrst iz trajnih zbirk z uporabo stereomikroskopov in izdelava dvovejnatih določevalnih ključev. V zadnjem delu delavnice pa so primerjali razvojne stopnje dveh vrst žuželk (mokarji in ščurki) ter se pogovarjali o različnih strokovnih opredelitvah vrste.

Koordinator: dr. Iztok Tomažič v sodelovanju z Ano Pšeničnik, Barbaro Halas in Ano Nagode, BF

Nova spoznanja o človeški ribici v pomoč človeku in ribici: Vsebina delavnice je bila o človeški ribici in dvoživkah. Dijaki so v obliki predavanj in ogleda 3D modela človeške ribice spoznavali biologijo živali, genetske raziskave, ogroženost in razširjenost živali. V to delavnico so raziskovalci vključili tudi spoznavanje živih živali, krastače in močerada ter izpeljavo pojma dvoživke.

Vsaki vrsti svoje ime (Scopoli): Dijaki so se najprej seznanili s pomenom opisovanja in poimenovanja vrst ter s pomenom raziskovanja življenjske pestrosti. Sledilo je določanje izbranih živalskih vrst iz trajnih zbirk z uporabo stereomikroskopov in izdelava dvovejnatih določevalnih ključev. V zadnjem delu delavnice pa so primerjali razvojne stopnje dveh vrst žuželk (mokarji in ščurki) ter se pogovarjali o različnih strokovnih opredelitvah vrste.

Koordinator: dr. Iztok Tomažič v sodelovanju z Ano Pšeničnik in Barbaro Halas, BF

Že pred osrednjim dogodkom je bilo v deželnem dvorcu ob 12.00 slavnostno odprtje Galerije UL.

Osrednje dogajanje se je začelo ob 17.00 s predstavitvijo monografije o nemški srednjeveški ljubezenski liriki Minezang. V sklopu projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti! je pesmi prevedla dr. Mateja Gaber (FF) in jim dodala spremno študijo.

Dogajanje na Kongresnem trgu je povezalo umetniško ustvarjalnost desetih članic Sveta za umetnost Univerze v Ljubljani.

Spored:

12.00​ Otvoritev Galerije UL

17.00​ Začetek prireditve

17.15​ Predstavitev knjige dr. Mateja Gaber: Minezang (UL FF)

17.40​ Lutkovna predstava Kradljivc (UL PEF)

18.00 ​Modna revija z originalno sodobno glasbo (UL NTF in UL AG)

18.30​ Razstava Plečnikova Ljubljana: mesto kot oder (UL PEF)

18.45​ Razstave v Galeriji UL (UL FA, UL AGRFT in UL ALUO) in predvajanje filma Vaje v slogu (UL BF)

19.00​ Projekcija eksperimentalnih videov z originalno sodobno glasbo (UL ALUO in UL AG)

19.30​ Kratek dokumentarni film Vis-a-vis in kratek igrani film Drugi so molčali (UL AGRFT)

20.15​ Okrogla miza Kulturni menedžment (UL EF in UL FDV)

21.00​ Koncert Big Band (UL AG)

Več informacij o dogodku je objavljenih na spletni strani Univerze v Ljubljani.

Predstavitev je začela s pogovorom o tem, kje delajo farmacevti (npr. lekarne, tovarne, šole) in kakšna je naša vloga v družbi (zakaj in kdaj potrebujemo zdravilo, ali zdravila potrebujejo tudi živali). Otrokom je pokazala različna zdravila – sirup, tablete, kapsule in mazila.

Otroci so se hitro vključili v pogovor in povedali, katera zdravila so že jemali. Pogovorili so se tudi o tem, da naj otroci zdravil nikoli ne jemljejo sami ter da lahko v lekarni dobijo tudi zdravila za svoje hišne ljubljenčke.

Sledila je izdelavo negovalne kreme, pri čemer so otroci zelo uživali. Krema je vsebovala tudi sestavine živalskega izvora (lanolin, ki ga pridobivamo iz ovčje volne). Vsak otrok je svojo kremo napolnil v lonček in jo označil z nalepko z živalskim motivom po lastni izbiri.

Otroci so bili ob koncu zelo veseli, ko so dišeče kreme lahko odnesli domov. Glede na odziv otrok in osebja vrtca je bila aktivnost zelo uspešna.

Koordinatorica: dr. Mojca Lunder, Fakulteta za farmacijo

Kolikor so psi podobni ljudem v skupnih vsakdanjih izkušnjah, so tudi povsem različni od njih: svoj svet čutijo in izkušajo na povsem drugačne načine kot ljudje. Njihov svet oblikujejo vonji in ne barve. Premikajo se po štirih in uporabljajo svoj gobček na najrazličnejše načine, podobno kot mi roke. Telesno temperaturo uravnavajo s predihavanjem in ne s potenjem, razen na tačkah. V njihovem vidu ne prevladujejo barve.

V čutnem sprehodu z vidika psa smo združili izkušnjo čutnega sprehoda, ki ga razvijamo v čutni antropologiji. Sprehodili smo se s svojimi kužki in jih vodili po poti, ki sta jo izbrala voditelja sprehoda, Marie-Claire Pagano, doktorska študentka vedenjske informatike s Šole za naravoslovne in okoljske vede Univerze v Newcastlu, in prof. dr. Rajko Muršič, etnolog oz. antropolog z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Sprehod je potekal v tišini, sprehajalci in sprehajalke pa so se v tišini, brez medsebojnega govorjenja in uporabe mobilnih naprav povsem posvetijo čutni zaznavi prostora, po katerem so se sprehajali: opazovali so, poslušali, vonjali in se po potrebi se česa dotaknili. Tokrat so to počeli, povezani s svojimi štirinožnimi prijatelji, v okolju, ki je povezoval pasje načine zaznavanja okolice, na kar so bili sprehajalci in sprehajalke še posebej pozorni.

V Ljubljani sno izvedli skupinski sprehod z do 12 skrbniki psov in njihovimi psi. Sprehod smo začeli z 10-minutnim pogovorom, v katerem smo razpravljali in predstavili senzorična pravila sprehajanja ter perspektive (senzorike) psov. Skrbniki psov so se nato razšli na 20-30 minutni sprehod za svojimi psi, ki so bili ves čas pripeti na povodce. Po končanem sprehodu smo se zbrali na izhodišču, da smo se pogovorili o tem, kako so potekali sprehodi in morebitnih opažanjih. Skupaj sta sprehod in njegova refleksija trajala približno eno uro in 30 minut.

Udeleženci so lahko na sprehod pripeljali svojega psa ali psičko, sprehoda z enim psom ali psičko se je lahko udeležilo več sprehajalk in sprehajalcev.

Prijave smo sprejemali do zapolnitve mest (predvidoma največ 12 psov) na naslov elektronske pošte rajko.mursic@ff.uni-lj.si .

Koordinator: dr. Rajko Muršič, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, FF

Predstavitev je začela tako, da je otroke vprašala, kje dobijo zdravila, ko zbolijo, kakšna zdravila dobijo, kdo izdeluje zdravila, kdo jim daje zdravila, ali so zdravila dobra …

Otroci so bili radovedni, kaj bodo ustvarili. Po pogovoru so s pomočjo raziskovalca odmerili osnovne sestavine za izdelavo kreme, nato pa začeli sestavine mešati, kar je privedlo do nastanka kreme.

Vsak otrok je izbral lonček želene barve in ga napolnil s kremo, ki jo je izdelal, ter ga označil z izbrano etiketo. Otroci so bili mastni od sestavin, vendar navdušeni in ponosni na svoj izdelek. Glede na odziv otrok in osebja vrtca je bila aktivnost zelo uspešna.

Koordinatorica: Dr. Petra Kocbek, Fakulteta za farmacijo

Preko teh aktivnosti razvijajo tudi gibalne vzorce za samostojnejšo igro in učenje, zato sta bili predstavitev in delavnica namenjena predvsem staršem in družinam otrok s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo v javnem zavodu CIRIUS Vipava.

Otroci s posebnimi potrebami pogosto potrebujejo več spodbud in priložnosti, da razvijejo svoje primarne potenciale. Aktivnosti Tera/GIB vključujejo izbrane imitacije gibanja 12 živali: žabe, konja, mačke, zajca, koale, žirafe, raka, psa, kače, slona, gosenice in opice.

Vodi jih oseba, ki otroka usmerja, spodbuja in kontrolira v izbranem gibanju živali. Preko posnemanja gibanja določene živali otrok s posebnimi potrebami razvija gibalno samostojnost, zanesljivost in spretnost, pridobi občutek za svoje telo, izboljša samozavest ter se laže vključuje v skupino vrstnikov.

Aktivnosti se lahko izvajajo individualno, v paru ali v skupini, v telovadnici, na igrišču, v naravi. Pomembno je, da otrok doživi zadovoljstvo ob gibalni aktivnosti, kar mu daje občutek sprejetosti in povezanosti. Aktivnosti Tera/GIB so primerne tako za otroke s posebnimi potrebami kot tudi za ostale otroke.

Tokrat so strokovne delavke zavoda Cirius Vipava predstavile nastanek delavnice Tera/GIB-a ter pomen in vlogo gibanja za osebe s posebnimi potrebami. Projekcija 10-minutnega filma je zbranim približala delavnico, potek vadbe in izvedbo gibanja 12 živali  (kača, mačka, pes, žirafa, opica, rak, zajec…). Sledila so vprašanja staršev in zainteresirane javnosti, nato pa ponovitev izbranih aktivnosti, na primer posnemanja gibanja mačke, psa, zajca, koale, raka, kače, žirafe, slona…

Koordinatorici projekta: dr. Erna Žgur in dr. Tjaša Filipčič, PeF, mentorici Klavdija Krušec in Diana Batista

Učenci in učenke so uvodoma našteli, kaj vse je mogoče raziskovati (rastline, živali, kamne, podzemni svet, knjige …). Prisluhnili so pripovedovanju dr. Cvetke Sokolov o začetkih njene pisateljske poti,  procesu nastajanje knjige in povezavi besedila z ilustracijo. Druženje se je prepletalo z otroškimi pesmicami, ugankami in zgodbami, na koncu pa so otroci na lastno pobudo pripovedovali tudi o sebi in svoji družini.

Obisk na OŠ Bežigrad je potekal v sklopi aktivnosti Raziskujemo, da soustvarjamo.

Koordinatorica: dr. Cvetka Sokolov, FF

Za otroke so izvedli interaktivno delavnico Grški bogovi, mitologija za najmlajše. Vsebina delavnice je bila prilagojena radovednosti mladih raziskovalcev:

16:30 –17:30: za otroke, stare od 4 do 5 let

17:30 –18:30: za otroke, stare od 5 do 6 let

Koordinatorici aktivnosti: dr. Sonja Weiss, Oddelek za klasično filologijo, FF in Mojca Čampa, Pionirski dom – Center za kulturo mladih