Evropsko noč raziskovalcev so obiskovalcem knjižnega sejma Liber.ac približali vodja projekta dr. Sašo Jerše, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Mateja Gaber (FF), dr. Cvetka Sokolov (FF), mag. Zora Stančič (ALUO) in dr. Alenka Seliškar (VF).

Povezavo med idejo projekta in letošnjo temo (raziskovalci onkraj svojega osnovnega poslanstva ter plemenitost sobivanja človeka in živali) sta prikazala zaslužni profesor in nekdanji dekan Filozofske fakultete, zgodovinar dr. Dušan Nečak, ter njegova hči, diplomirana filozofinja Mirka Nečak.

Predstavila sta delo reševalnih psov – iskanje pogrešane osebe v naravi.

Odnosi med ljudmi in živalmi so uveljavljen predmet antropologije. Številne človeške skupnosti si namreč z živalmi delijo bivalno okolje, živali so osnova nekaterih preživetvenih načinov (lov, ribolov, pastoralizem, hlevska reja itn.), o živalih ljudje pripovedujejo zgodbe, ki so lahko hkrati zgodbe o ljudeh.

Marsikje so medvrstni odnosi trajni, kar pri ljudeh in živalih ustvari občutek bližine in tehnike sobivanja. Zato v antropologiji govorimo o večvrstnih družbah.

Ta poudarek je posebej relevanten danes, ko nas vsakodnevno nagovarjajo primeri, da smo ljudje močno posegli v ekološke niše živali in je po celotnem planetu fizična bližina vrst vse manjša.

V teh okoliščinah se pogosto govori o medvrstnih konfliktih, tveganjih zaradi prenosa bolezni ipd., toda čas zahteva tudi premislek o možnostih sobivanja vrst kot temelju njihovega preživetja.

Antropologija se v nekaterih sodobnih smereh ukvarja prav s tem. Z metodo večvrstne etnografije se namesto izključno na človeka osredinja na medvrstne odnose in raziskuje poglede na svet (ontologije), ki v živalih namesto podrejenih vidijo človeku enakovredna bitja.

Koordinator: dr. Miha Kozorog, FF

Povezava do video posnetkov predavanj: https://www.ff.uni-lj.si/video?oddelek=20

Učenci OŠ Antona Tomaža Linharta v Radovljici so se aktivnosti udeležili pri izbirnem predmetu Raziskovanje organizmov v naravnem in umetnem okolju pod vodstvom mentorice Mojce Čadež.

Uvodoma je bil predstavljen projekt Evropska noč raziskovalcev.

V prvem delu aktivnosti je bila predstavljena problematika prekinitve vodotokov s številnimi pregradami. Predstavitev je pospremilo predvajanje kratkega filma, ki so ga pripravili na zavodu REVIVO.

V drugem delu je sledil pregled rezultatov simulacij, pri čemer so učenci v diskusiji z izvajalcema skupaj iskali optimalno varianto ribje steze za lokacijo na Radušnici. Odziv učencev je bil dober.

Koordinator: dr. Gorazd Novak, FGG

Izpostavili sta vprašanje, kako mladi (dijaki) razumejo kulturno pestrost v šoli in kako se z njo soočajo.

Izraz kultura sta v tem primeru uporabili tako v smislu, ko se srečujemo s posamezniki oz. skupinami različnih kulturnih, jezikovnih ozadij, vrednostnih ter religioznih orientacij, kot v smislu mikrokultur, ki se pojavljajo znotraj posamezne kulture.

Trk kultur nemalokrat povzroča nesoglasja in nerazumevanje med različnimi (mikro)kulturami. Zato sta dr. Petra Gregorčič Mrvar in dr. Jana Kalin skušali skupaj z dijaki skušali odgovoriti na vprašanja, kako se s temi izzivi soočamo.

Aktivnost je bila sestavljena iz igre kart (Barnga), refleksije in razprave. Glavni cilj aktivnosti je bil spodbuditi pri dijakinjah in dijakih refleksijo o svojih stališčih in vedenju pri soočanju z raznolikostjo in različnimi pravili, ki nas obdajajo v šolskem in vsakodnevnem življenju.

Pozornost so namenili razpravi o problemskih in konfliktnih situacijah, v katerih je potrebno uporabiti strategije upoštevanja drugega, soočanje s pričakovanji drugih, pogajanje in usklajevanje različnih mnenj za doseganje ciljev itd. Ugotovili so, da trk različnih pravil, pogledov, mnenj itd. nemalokrat povzroča nesoglasja in nerazumevanje med različnimi posamezniki oz. skupinami, zato sta z dijaki skušali odgovoriti na vprašanja, kako se s temi izzivi posamezno in vsi skupaj soočamo.

Dijakinje in dijaka so zelo aktivno sodelovali tako v igri kart kot pri refleksiji ter razpravi, aktivnost pa so zaključili z asociacijami o obravnavani tematiki, ki so bile: zanimivo, novo, jezno, zabavno, poučno ipd.

Koordinatorici: dr. Petra Gregorčič Mrvar in dr. Jana Kalin, FF

Spomladi leta 2022 sta dve dijakinji drugega letnika pod mentorstvom profesorice angleščine Katarine Krapež pripravili raziskovalno nalogo z naslovom Frazemi pri nas in onkraj meje.

V šolskem letu 2022/23 pa se so dijaki v okviru pouka angleščine in francoščine na različne načine ukvarjali z živalskimi frazemi. Pri pouku francoščine v tretjem letniku mednarodne šole so dijaki primerjali, kakšne značilnosti pripisujemo določenim živalim v francoskem, angleškem in njihovih maternih jezikih; pri pouku angleščine pa so dijaki tretjega letnika nacionalnega programa iskali izvore frazemov, preverjali pogostost rabe v korpusu ter ustvarjalno upodabljali dobesedne pomene frazemov v risbah.

Sodelovanje Gimnazije Bežigrad in Filozofske fakultete je potekalo v obliki sestankov, kjer je mentorica s fakultete dr. Meta Lah svetovala z idejami in nasveti glede vodenja dijakov pri njihovem raziskovanju frazemov, Katarina Krapež pa je delala direktno z dijaki. Septembra 2023 so izbor dijaških prispevkov uredili in zbrali v e-knjižici.

Koordinatorica: dr. Meta Lah, FF