V predavanju sta mag. Tadej Pavković, avtor odličnega magisterija o govedu na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem v 16. in 17. stoletju, in dr. Žiga Zwitter, docent in raziskovalec Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete UL, ki v soavtorstvu z dunajskim botanikom Leonidom Rasranom zaključuje znanstveno monografijo o okoljski zgodovini in historični ekologiji vrstno bogatih travnikov v Alpah v zadnjem tisočletju, predstavila kratek izbor raziskovalnih pristopov in rezultatov o zgodovini vrstno bogatih travnikov in živine v dolgem časovnem loku, kako jih korektno interdisciplinarno interpretiramo ter česa se iz tega lahko naučimo za bolj trajnostno prihodnost.

Koordinatorja: dr. Žiga Zwitter in mag. Tadej Pavković, FF

Zakonodaja je pri delu s temi organizmi, posebej v zahodnih državah zelo stroga in natančna. Praviloma pa vedno veleva usmrtitev vseh, v eksperiment vključenih laboratorijskih živali in uničenje nastalih živalskih ostankov.

Namen umetniške postavitve ni moralizirati in obsojati izkoriščanja živali v znanstvenoraziskovalne namene in tudi ne onih, ki temu nasprotujejo. Z umetniškim delom želimo zgolj spodbuditi diskurz in razmišljanje javnosti ter okrepiti družbeno zavest o ozadju kozmetičnih, farmacevtskih in drugih pripravkov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju.

Več informacij: https://kersnikova.org/posts/events/all/tim-prezelj-die-evolutionsbremse

Razstava je bila na ogled do 30. septembra.

Koordinatorica: dr. Uršula Berlot Pompe, ALUO

Avtor: Tim Prezelj, PeF

Obiskovalci so obenem spoznavali fosile Ljubljanskega barja, jih opisovali in iz njih poskušali razbrati podrobnosti, ki jih najdemo v današnjih živalih in človeku. Na delavnici Žival v človeku so spoznavali dele svojega telesa, ki so tekom evolucijske zgodovine zamenjali ali izgubili svojo funkcijo, poiskali pa so tudi »svoje prednike«, pri katerih so prepoznali nekatere prve oblike izbranih delov človeškega telesa.

Koliščarski dan v Dragi je organiziralo Društvo Fran Govekar Ig, ki je letos v središče pozornosti postavilo živalski svet tako divjih kot udomačenih živali, ki so jih poznali koliščarji v prazgodovini.

Več informacij o Koliščarskem dnevu.

Foto: arhiv Društva Fran Govekar Ig

Koordinatorica: dr. Petra Žvab Rožič, NTF

Nekaj primerkov golobjih piščali so si ogledali v živo in se naučili razlikovati med različnimi tipi piščali.

Raziskovali so, katere živalske oblike in materiali so prisotni v zbirki glasbil, in poskušali prepoznati njihove zvoke. Prav tako so se preizkusili v likovnem ustvarjanju in poustvarjanju živalskih motivov, ki jih lahko srečamo na glasbilih; predvsem z motivom zmaja, netopirja, simbola sreče na brenkalu pipa ter simbolom feniksa na ustnih orglah sheng.

Aktivnosti so zaokrožili z ogledom predmetov iz stalne razstave SEM, pri čemer so se otroci prelevili v male detektive in na razstavljenih predmetih odkrivali živalsko motiviko, ki so jo spoznali na delavnici.

Delavnica je potekala v okviru projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji Oddelka za azijske študije FF UL in projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti!.

Koordinatorica: projektna skupina VAZ, dr. Klara Hrvatin, FF

Risba: Ehssan Sakhaee za projekt VAZ

Več informacij o programu Počitniškega 3M in prijave: https://www.nms.si/si/dogodki/2022/08/26/11136-Pocitniski-3M-2022

Pšenica Kovačič je z mačkami povezana že vse življenje. Sprva se je podala v slikarske vode, nato pa sta jo življenje in ljubezen do živali poklicala v drugo smer.

Temu klicu še danes sledi in želi pomagati čim večjemu številu živali (predvsem mačkam) k bolj kakovostnemu in zdravemu življenju.

Prepričana je, da vsak lahko riše in tudi nariše mačko. Zato je bila delavnica namenjena temu, da udeleženci skupaj dekodirajo mačja čustva, vedenje in upodabljanje.

Spoštljivost je bila na delavnici obvezna, ustvarjalnost dovoljena, medtem ko (pred)znanje ni bilo potrebno!

Koordinatorica projekta: Pšenica Kovačič, Minamikat

Okoli 200 učencev je na 30 delavnicah odkrivalo zanimive pojave, se seznanjalo z rastlinskim in živalskim svetom ter spoznavalo lepote naravoslovja. Tretjina delavnic je bila bolj biološko orientiranih, tretjina kemijsko in tretjina fizikalno.

Učenci so spoznavali življenje v mlaki, spoznavali so določene živali in odpravljali strahove pred njimi. Samostojno so eksperimentirali in sodelovali pri pojasnjevanju zanimivih izidov poskusov, pogosto izvedenih z znanimi pripomočki in snovmi, saj je bil cilj tudi učencem približati naravoslovje in jih navdušiti za domače eksperimentiranje. Pri nekaj delavnicah so izdelovali preproste izdelke, potrebne za izvedbo poskusov.

Učenci so prisostvovali na več delavnicah, ki so trajale od 15 do 20 minut. Zvedavih oči učencev, njihovega navdušenega eksperimentiranja in zavzetosti študentov pri delu z učenci res ni bilo mogoče spregledati.

Izvajalki aktivnosti in sodelujoči raziskovalci: dr. Ana Gostinčar Blagotinšek in dr. Jerneja Pavlin, PeF v sodelovanju s študenti PeF

Rezultati arheoloških izkopavanj nam namreč nudijo dovolj podatkov, da lahko rekonstruiramo običaje in pogrebne navade, ki so se odvijali na takratnih grobiščih. Med bolj priljubljenimi je bilo pridajanje jedi.

Na delavnici so raziskovalci in študenti v rekonstruiranih posodah iz obravnavanega časa pripravili mesno enolončnico s sestavinami, ki so bile poznane v tistem času (pira, leča, čičerika, grah, proso, korenje, česen, pastinak, govedina). Delno so sestavine dobili na svojem Arheovrtu.

Jed so skuhali na ognjišču, ki so ga sami naredili. Končno jed so shranili za pripravo vzorcev, saj bodo v letu 2023 pripravili simulacijo pokopa in izvajali meritve propadanja jedi ter ocenjevali vpojnost posod v primerjavi z analizami lipidov v tovrstnih posodah.

Delavnica je trajala 4 ure.

Koordinatorici projekta: dr. Manca Vinazza in dr. Tamara Leskovar, FF

Dogodek je pritegnil številčno publiko, ki so jo najprej nagovorili Natalija Polenec, direktorica SEM, Ralf Čeplak Mencin, kustos za azijske zbirke v SEM, in dr. Nataša Vampelj Suhadolnik s Filozofske fakultete, vodja projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji (VAZ). Prvi del dogodka se je zaključil z ogledom panojske razstave.

Drugi del se je začel z ogledom dveh kratkih filmov. Prvi film o golobjih piščalih iz Skuškove zbirke je nastal v sklopu Evropske noči raziskovalcev 2022-2023. Drugi film o Skuškovi zbirki na splošno pa je SEM pripravil v enem od preteklih skupnih sodelovanj PAGODE Europeana – China.

Sledil je zanimiv pogovor o Skuškovi zbirki. Pogovor, v katerem so sodelovali dr. Klara Hrvatin (Oddelek za azijske študije, FF), Ralf Čeplak Mencin (SEM),  dr. Helena Motoh (ZRS Koper in Oddelek za azijske študije, FF) in Tina Berdajs (Oddelek za azijske študije, UL), je vodila dr. Maja Veselič (Oddelek za azijske študije, FF UL).

Celotni program je zaokrožil ogled dela stalne razstave SEM, ki vključuje nekaj predmetov iz Skuškove zbirke. Vodenje na temo Človek živali in žival človeku, ki ga je izvedla dr. Nataša Vampelj Suhadolnik, se je osredotočilo na živalske motive in njihove simbolične pomene v tradicionalni kitajski družbi.

Ogled razstave na Metelkovi ulici je bil možen od 21. 6. do 28. 8. 2022.

Koordinatorica dogodka: dr. Nataša Vampelj Suhadolnik, FF

Več informacij:

Slovenski etnografski muzej 

Na prvem javnem predavanju z diskusijo v okviru 16. Mednarodnega festivala alpskega cvetja sta dr. Žiga Zwitter in mag. Tadej Pavković, zgodovinarja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, predstavila čas, ko so kmetje ustvarili in dolgoročno ohranjali veliko večino travnikov na jugozahodu Alp.

Vrstno sestavo travnikov so takrat pomembno zaznamovali košnja, spomladansko trebljenje, gnojenje, ponekod namakanje, spomladanska paša na travnikih (do njene opustitve v drugi polovici 19. stoletja), v primeru travnikov v ledinah tudi njivska raba.

Predavanje je obenem predstavilo temeljne zeli, ki so jih različne prakse gospodarjenja s travniki spodbujale ali zatirale. V obravnavanem času so namreč na vseh travnikih živele številne vrste rastlin in živali.

Ob nakupih mleka in mlečnih izdelkov pa danes premalo pozornosti posvečamo vprašanju, kakšne travnike sami podpiramo in soustvarjamo: preostale vrstno bogate ali tiste, v katerih je zaradi intenzivne rabe v zadnjih desetletjih glavnina rastlinskih in živalskih vrst izumrla.

Koordinatorja: dr. Žiga Zwitter in mag. Tadej Pavković, FF

Pšenica Kovačič se je sprva podala v slikarske vode, nato pa sta jo življenje in ljubezen do živali poklicala v drugo smer. Temu klicu še danes sledi in želi pomagati čim večjemu številu živali (predvsem mačkam) k bolj kakovostnemu in zdravemu življenju.

Obenem pa ostaja zvesta mačkam tudi pri svojem likovnem ustvarjanju. Mačke, ki jih upodablja, so tako mnogo več kot spoj odličnega likovnega znanja in ljubezni do ljubkih živali. Tu je prisotno tankočutno zaznavanje njihovih zunanjih danosti, obnašanja in gibanja. Za vsem tem pa sta še vedenje in poznavanje njihovih osebnostnih lastnosti, psiholoških stanj in poglobljenih raziskovanj odnosov na relaciji človek – žival, žival – človek.

Razstavljena dela avtorice obenem predstavljajo pripravo na umetniški doktorat, ki ga namerava vpisati leta 2023 z delovnim naslovom Interpretacija in tolmačenje podob mačk v umetnosti in pop kulturi.

Koordinatorica projekta: Pšenica Kovačič, Minamikat