Kabineti čudes so že od renesanse naprej burili domišljijo, saj so bili simbol intelektualnega in kulturnega pomena. Zbiratelji so v posebnih prostorih, ki so bili pravzaprav predhodniki muzejev, hranili zbirke različnih predmetov, umetniških del, herbarijev in nagačenih živali, zlasti neobičajnih primerkov.

Nekateri navdušeni zbiralci so s sestavljanjem nagačenih živali ustvarjali čudežna bitja.

V 21. stoletju se umetnost seli tudi v virtualni svet računalniških programov, kjer nova tehnologija omogoča manipulacijo podob bolj kot katerakoli tehnologija doslej. V tradicionalno likovno prakso je vstopila nova estetika digitalizacije, vendar kljub temu koncept kolaža ostaja tudi danes vseprisoten v umetniškem ustvarjanju.

Študenti in študentke prve in druge stopnje slikarstva in grafike na ALUO so v projektu z naslovom Kabinet čudes najprej raziskali in potem virtualno kolažirali ter sestavljali podobe človeka in živali, kjer so se človeški deli teles prepletli z živalskimi.

Kolaže nenavadnih kreatur so študentje ustvarili digitalno, kasneje pa so jih prevedli v analogna likovna dela v klasičnih grafičnih tehnikah, ki so jih izvedli v grafičnem ateljeju.

Poiskali so slike različnih živalskih vrst, raziskali tudi izumrle vrste in jih združili s slikami bitij iz današnjega časa. Na ta način so opozorili na pomembnost spoštovanja vsakega živega bitja ter ponudili razmislek o tem, da ima vsako živo bitje pomembno mesto in da s svojim odnosom do živali oblikujemo svet.

Sodelujoči študentke in študenti: Pika Basaj, Kim Benkovič, Žoel Kastelic, Maja Klepec, Klara Frančiška Kracina, Miha Majes, Katarina Marov, Petja Novak, Zdenka Pandžić, Polona Pečan, Klara Polajnar, Lina Povšič, Valentin Radulović, Svitlana Ryabischuk, Tom Winkler.

Koordinatorica projekta: mag. Zora Stančič, ALUO

Sodelavec: mag. Admir Ganić, ALUO

Umetniško delo: Pes, sitotisk, 2022, avtor: Valentin Radulović, študent 2. letnika slikarstva, ALUO

Razstava je bila na ogled od 30. 9. do 7. 10. 2022 v prostorih ALUO

Pobliže so se seznanili z njihovo simboliko in pogovorili o razlikah v značilnostih omenjenih živali pri nas. Prav tako so imeli priložnost ogledati si nekaj predmetov ter na njih poiskati in odkrivati živalske motive in njihovo simboliko.

Sledilo je likovno ustvarjanje in poustvarjanje živalskih motivov, ki jih lahko srečamo na vzhodnoazijskih predmetih v slovenskih muzejskih zbirkah. Otroci so imeli na voljo različne aktivnosti, kot so barvanje pobarvank, risanjem s šablonami in zgibanje papirja (origami), s katerimi si je lahko vsak otrok osmislil svoj živalski motiv.

Delavnica je potekala v okviru projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji (Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete) in projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti!

Koordinatorica: projektna skupina VAZ, dr. Nataša Vampelj Suhadolnik, dr. Klara Hrvatin, FF

Izdelali bodo lutke in pripravili gledališko predstavo za mlajše sošolke in sošolce ter vrtčevske otroke. Predstavo bodo izvedli tudi 29. septembra 2023 na glavnem odru Evropske noči raziskovalcev, k ogledu bodo posebej povabili vrtičkarje.

Dr. Cvetka Sokolov se je z učenci Waldorfske šole srečala 16. novembra, z njimi se je pogovarjala tudi o svojih drugih literarnih delih in jim približala povezavo med svojim raziskovalnim delom, poučevanjem angleščine na Filozofski fakulteti in pisanjem za otroke in mlade.

Mentorica in razredničarka 7. razreda Waldorfske šole v Ljubljani: Gaja Červ

Koordinatorica projekta: dr. Cvetka Sokolov, FF

Dijakom so predstavile, na  katerih področjih se uporabljajo poskusne oziroma laboratorijske živali, in jih spodbujale k sodelovanje z zastavljanjem vprašanj in postavljanjem dilem. Ob koncu predstavitve so s kratkim vprašalnikom preverile razumevanje tematike in dijake povabile k diskusiji.

Dijaki so bili zelo zainteresirani in aktivni, postavili so kar nekaj zanimivih vprašanj na temo postopkov na živalih. Želja sodelujočih je, da bi raziskovalke obiskale Gimnazijo Novo mesto tudi v prihodnjih letih.

Koordinatorica: dr. Tatjana Pirman, BF.

Novinarska konferenca je v torek, 27. septembra 2022, potekala v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani s pričetkom ob 11. uri.

Skupaj smo predstavili oba slovenska projekta, ki sta s projektno prijavo uspešno kandidirala na razpisu za organizacijo Evropske noči raziskovalcev 2022–2023:

– Projekt Humanistika, to si ti! s sloganom Človek, žival, ki ga koordinira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in vključuje še deset fakultet in dve akademiji Univerze v Ljubljani, Inštitut za novejšo zgodovino, Pedagoški inštitut ter druge partnerje.

– Projekt Noč ima svojo moč! z akronimom NOČMOČ, ki ga koordinira Ustanova Hiša eksperimentov in izvaja konzorcij partnerjev Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Tehniški muzej Slovenije, Geološki zavod Slovenije in Botanični vrt Univerze v Ljubljani ter skoraj 60 pridruženih partnerjev in podpornikov projekta.

Udeleženci so najprej spoznali živali, ki so se večkrat pojavljale v umetnosti, kot so ptice, insekti, ribe, netopirji, tigri in zmaji, in kakšno vlogo imajo njihove podobe v kitajski, korejski in japonski družbi. Sledilo je slikanje s čopičem z uporabo barv ali črnila, kjer so se poskusili v posebni tehniki slikanja s črnilom in vodo ali barvami ter pri tem spoznali pravilno držo čopiča, različne vrste potez in druge načine kitajskega oziroma japonskega slikanja. Izvedeli so tudi več o vlogi pahljače v vzhodnoazijskih kulturah.

Koordinatorice: projektna skupina VAZ, dr. Nataša Vampelj Suhadolnik, dr. Nataša Visočnik Gerželj, Filozofska fakulteta, Davor Mlinarič, Pokrajinski muzej Celje

Spregovorile so o pomenu in vlogi zmaja, feniksa, žerjava, živali, ki nastopajo v letnem horoskopu, o netopirju, ki prinaša srečo, in drugih zanimivih živalih.

Pogovor je vodila Helena Motoh (ZRS Koper), sodelovali so Tina Berdajs, Chikako Shigemori Bučar, Nataša Visočnik Gerželj in Nataša Vampelj Suhadolnik, vse z Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Koordinatorice: projektna skupina VAZ, dr. Nataša Vampelj Suhadolnik, dr. Nataša Visočnik Gerželj, Filozofska fakulteta, Barbara Trnovec, Pokrajinski muzej Celje

Predstavitve zbirk in predmetov, ki so bili vključeni v projekt, so bile opremljene s QR kodami, ki omogočajo ogled istih predmetov na strani vazcollections.si. Panojska razstava je del serije postavitev Potujoči VAZ. Poleg Celja je obiskala še osem drugih lokacij po Sloveniji.

Koordinatorice: projektna skupina VAZ, dr. Nataša Vampelj Suhadolnik, dr. Nataša Visočnik Gerželj, Filozofska fakulteta, in Barbara Trnovec, Pokrajinski muzej Celje

Na dogodku je bil predstavljen širok spekter projektov s področja oblikovanja oblačil, oblikovanja tekstilij, oblikovanja tekstilnega interierja, modnih dodatkov in modnega stilizma. Poleg razstave, ki je bila na ogled do 22. oktobra 2022 v Galeriji Mitnica (Snežniška 5), se je na dan otvoritve ob 17. uri odvil modni performans.

Obiskovalci so si lahko ogledali modno-tekstilne filme ter druge razstave tekstilnih predmetov, instalacij, modnih editorialov, oblačil, večdisciplinarnih projektov in tekstilnega interiera v pritličju ter 5. in 6. nadstropju Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje.

Več informacij: FOLKLORA. FAVNA. Na kmetiji – www.kotofolio.si

Koordinatorici: mag. Petja Zorec in mag. Arijana Gadžijev, NFT

Monitoring oziroma spremljanje populacij je dandanes nujen del sodobnega upravljanja s populacijami prostoživečih živali. Delavnico na to temo je vodil dr. Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete (Oddelek za biologijo, Katedra za ekologijo, Skupina za ekologijo živali).

Osnovni cilj delavnice in spremljanja stanja populacij je pridobivanje podatkov o njihovi prostorski razširjenosti in številčnosti. Pri vrstah, kot sta volk in evrazijski šakal, lahko pri tem izkoriščamo njuno teritorialno vedenje, ko z oglašanjem oziroma tuljenjem označujeta svoj teritorij.

Metoda spremljanja s pomočjo izzivanja tuljenja temelji na teritorialnem odzivu volkov in šakalov na simuliranega »vsiljivca«, ki oponaša tuljenje in tako izzove oglašanje teritorialnih osebkov. Za uspešno izvedbo monitoringa moramo vključiti veliko število ustrezno usposobljenih izvajalcev.

Pri tem je vse pomembnejši način zbiranja podatkov, ki mu rečemo državljanska znanost (»citizen science«), pri katerem so posamezniki prostovoljci oziroma posamezne interesne skupine vključene v zbiranje znanstvenih podatkov.

V okviru Evropske noči raziskovalcev je bilo tako izpeljano izobraževanje, namenjeno tako odraslim kot dijakom, kjer so predstavili teoretična ozadja ter izvedli praktičen prikaz izvajanja metode spremljanja živali, ki bi kasneje lahko omogočila njihovo vključitev v nacionalne sheme spremljanja stanja volkov.

Koordinator projekta: dr. Hubert Potočnik, BF