Uporaba živali v raziskovalne namene sega v čas antike, vendar pa so sistematične raziskave na živalih začeli v 16. stoletju. Število uporabljenih živali se je povečevalo do prejšnjega stoletja, ko so bile postavljene jasne strokovne in etične smernice ravnanja z živalmi v poskusih.  

Z živalmi v poskusne namene lahko rokujejo le za to usposobljeni raziskovalci, ki se morajo redno izobraževati ne le na področju svojih raziskav, temveč tudi in predvsem na področju doprinosa k dobrobiti živali v raziskavah. 

Živali nam namreč ne morejo z besedami povedati, da se ne počutijo dobro, da jih boli, lahko pa s pravilnim opazovanjem živali vidimo, da se obrazne poteze, smrček, brki, postavitev uhljev, lica spreminjajo in kažejo počutje živali. Z opazovanjem lahko živalim tudi v pogojih poskusa izboljšamo njihovo dobrobit. 

S slikovnim materialom, ki bo na voljo obiskovalcem stojnice, bodo raziskovalci predstavili razlike v obrazni mimiki, ali se laboratorijske živali počutijo dobro ali če njihovo počutje ni optimalno. Obiskovalci bodo imeli možnost, da se tudi sami preizkusijo in na podlagi slikovnega gradiva ugotovijo, kakšno je počutje živali, kaj morajo opazovati in kaj jim slika pove. 

Koordinatorica projekta: dr. Tatjana Pirman, BF 

Človeka ribica ali močeril je v Sloveniji dobro znana, a vseeno skrivnostna in eksotična žival. Kot prebivalka kraških podzemeljskih voda živi pod našimi nogami, skrita pred našim pogledom. Je edina jamska dvoživka in največja jamska žival v Evropi.

V preteklih dveh desetletjih so nove tehnike terenskih raziskav in nove molekularno biološke metode pomagale priti do presenetljivih novih odkritij.

Z novim znanjem je mogoče prešteti močerile, čeprav so skriti pod zemljo. Ugotovili so, da so nekatere populacije že tako zdesetkane in ogrožene, da so na robu preživetja.

V Noči raziskovalcev bo luč znanosti razsvetlila večno noč močerilovega življenja in obiskovalci bodo v multimedijskem prikazu spoznali, kakšne so te živali od blizu, ali so res slepe, ali imajo zobe, ali res dočakajo sto let, kako se znajdejo v popolni temi, in druge zanimivosti iz njihovega življenja.

Zvočno kuliso jamskega okolja bo pričarala umetniška zvočna inštalacija Črne kaplje. Prispevala jo je mednarodno priznana in nagrajena umetnica Robertina Šebjanič (https://robertina.net/), ki v svojih delih presega meje med znanostjo in umetnostjo in na prav poseben način opozarja na ranljivost podzemeljskega okolja.

Na ogled bo tudi večkrat nagrajeni kratki film Proteus Hunters, katerega avtor je znani slovenski snemalec podvodne narave Ciril Mlinar Cic (https://www.cicfilm.com/).

Koordinatorja projekta: dr. Peter Trontelj in dr. Hans Recknagel, BF

Kabineti čudes so že od renesanse naprej burili domišljijo, saj so bili simbol intelektualnega in kulturnega pomena. Zbiratelji so v posebnih prostorih, ki so bili pravzaprav predhodniki muzejev, hranili zbirke različnih predmetov, umetniških del, herbarijev in nagačenih živali, zlasti neobičajnih primerkov.

Nekateri navdušeni zbiralci so s sestavljanjem nagačenih živali ustvarjali čudežna bitja.

V 21. stoletju se umetnost seli tudi v virtualni svet računalniških programov, kjer nova tehnologija omogoča manipulacijo podob bolj kot katerakoli tehnologija doslej. V tradicionalno likovno prakso je vstopila nova estetika digitalizacije, vendar kljub temu koncept kolaža ostaja tudi danes vseprisoten v umetniškem ustvarjanju.

Študenti in študentke prve in druge stopnje slikarstva in grafike na ALUO so v projektu z naslovom Kabinet čudes v letu 2022 najprej raziskali in potem virtualno kolažirali ter sestavljali podobe človeka in živali, kjer so se človeški deli teles prepletli z živalskimi.

Kolaže nenavadnih kreatur so študentje ustvarili digitalno, kasneje pa so jih prevedli v analogna likovna dela v klasičnih grafičnih tehnikah, ki so jih izvedli v grafičnem ateljeju.

Poiskali so slike različnih živalskih vrst, raziskali tudi izumrle vrste in jih združili s slikami bitij iz današnjega časa. Na ta način so opozorili na pomembnost spoštovanja vsakega živega bitja ter ponudili razmislek o tem, da ima vsako živo bitje pomembno mesto in da s svojim odnosom do živali oblikujemo svet.

Razstava predstavlja nadaljevanje in nadgradnjo lanske aktivnosti UL ALUO v sklopu Evropske noči raziskovalcev – Humanistika, to si ti!, ki je prav tako nosila naslov Kabinet čudes.

Na odprtju so predstavili tudi publikacijo s študentskimi deli, ki sta jo uredila Zora Stančič in Arjan Pregl, oblikovala pa podiplomska študentka smeri Grafika Ana Govc.

Sodelujoči študentke in študenti:

Špela Ambrož, Pika Basaj, Katarina Babič Derenda, Kim Benkovič, Ana Govc, Lana Hasić, Vanesa Hochkraut, Ajda Kalan, Žoel Kastelic, Ema Kobal, Petja Kocet, Lana Kosovel, Maja Klepec, Klara Frančiška Kracina, David Kucler, Klara Maček, Miha Majes, Katarina Marov, Petja Novak, Rina Jurjevčič, Liza Jutra Norčič, Zdenka Pandžić, Polona Pečan, Maks Podgornik, Klara Polajnar, Pika Potočnik, Lina Povšič, Valentin Radulović, Ana Marija Rauch, Svitlana Ryabishchuk, Gal Šnajder, Isidora Todorić, Tim Topić, Tom Winkler, Matej Zupan, Eva Žgajnar

Projekt sofinancirata: Evropska unija, Svet za umetnost Univerze v Ljubljani

Razstava v Galeriji UL bo na ogled od petka, 29. 9. 2023, od 18. ure dalje v nekdanjem deželnem dvorcu, kjer je danes sedež Univerze v Ljubljani. Vljudno vabljeni!

Koordinatorica projekta: mag. Zora Stančič, ALUO

Program art in info stojnice:  

– svetovanje o razumevanju in o sobivanju z mačko, 

– risanje mačk, 

– mačja pobarvanka, 

– mačji kviz. 

Koordinatorica: Pšenica Kovačič, Minami Kat 

Razvoj, oblika, delovanje, celo določeni odzivi in vedenje živih bitij so v pretežni meri določeni z njihovim genomom oziroma zaporedjem genov v kromosomih. Raznolikost, ki jo ustvarjajo razlike v genomih, je ključna za proces naravne selekcije, ki vodi mikroevolucijo in nastanek novih vrst. Z vidika genoma se razvoj človeka ni začel šele pred sedmimi milijoni leti, kolikor je star najstarejši znani fosilni človečnjak, ampak sega mnogo dlje v geološko preteklost.

Lasje in dlake, ki poraščajo človeško telo, se na primer pojavijo pred približno 245 milijoni leti pri skupini terapsidov, dolgo, preden so se pojavili prvi pravi sesalci. Zgradba naših rok je analogna udom prvih kopenskih vretenčarjev, ki so živeli pred 360 milijoni let, zasnovo čeljusti pa najdemo v škržnih lokih rib, ki so živele pred več kot 450 milijoni let. Telesne značilnosti, po katerih prepoznamo človeka, so tako podedovane in nekoliko spremenjene strukture, ki so prvotno morda služile povsem drugemu namenu.

Koordinatorica: dr. Petra Žvab Rožič, NTF

Z izhodiščem v slovenski kulturi, umetnosti in favni, študenti Naravoslovnotehniška fakulteta, Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil, Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, skozi različne trajnostne principe oblikovanja tekstilij in oblačil predstavljajo svoje projekte v fizični in digitalni obliki.

Dela so bila predstavljena na mednarodnem dogodku, Bienalu tekstilne umetnosti BIEN 2023 v Kranju in spletni strani Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil, OTGO, NTF Univerze v Ljubljani – www.kotofolio.si.

Podtema projekta FOLKLORA. FAVNA. V parku, je v študijskem letu 2022/23 obravnavala stik človeka in živali v zelenih oazah urbanega okolja. Čebelnjaki, ribniki, botanični vrtovi in druge zelene površine predstavljajo vpogled v življenje prostoživečih bitij in njihovih inspirativnih značilnosti.

V Pritličju bosta delo študentov predstavila dva kratka videa in dvoje oblačil na lutkah.

Vljudno vabljeni k ogledu!

Koordinatorki projekta: doc. Petja Zorec, asist. mag. Arijana Gadžijev, Naravoslovnotehniška fakulteta, OTGO, Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil

Film bo predstavil, kako antropologi vključujejo perspektivo živali in razmerja med ljudmi in živalmi pri delu v nevladnih organizacijah, v krajinskih parkih, pri pašni živinoreji, pridelavi hrane in v raziskavah.

Projekciji filma (20 minut) bo sledil pogovor (30 minut) glede sodelovanja antropologov, okoljevarstvenikov in živinorejcev ter pridelovalcev hrane.

Dogodek je primeren za širšo javnost, študente in za srednje šole.

Prijava obiska srednjih šol na naslov elektronske pošte: sarah.lunacek@ff.uni-lj.si.

Koordinatorica: dr. Ana Sarah Lunaček Brumen, FF

Naslov fotografije: Deklici iz Galjevice pred hišo

Avtor: preslikava iz osebnega arhiva

Hrani: Etnološki informacijski laboratorij Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete

Predstavitev si boste lahko ogledali tudi preko youtube kanala Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo.

Koordinatorici projekta: izr. prof. dr. Nataša Karas Kuželički in Lucija Ana Vrščaj, FFA 

Otroci s posebnimi potrebami pogosto potrebujejo več spodbud in priložnosti, da razvijejo svoje primarne potenciale. Aktivnosti Tera/GIB vključujejo izbrane imitacije gibanja 12 živali: žabe, konja, mačke, zajca, koale, žirafe, raka, psa, kače, slona, gosenice in opice.

Vodi jih oseba, ki otroka usmerja, spodbuja in kontrolira v izbranem gibanju živali. Preko posnemanja gibanja določene živali otrok s posebnimi potrebami razvija gibalno samostojnost, zanesljivost in spretnost, pridobi občutek za svoje telo, izboljša samozavest ter se laže vključuje v skupino vrstnikov.

Aktivnosti se lahko izvajajo individualno, v paru ali v skupini, v telovadnici, na igrišču, v naravi. Pomembno je, da otrok doživi zadovoljstvo ob gibalni aktivnosti, kar mu daje občutek sprejetosti in povezanosti. Aktivnosti Tera/GIB so primerne tako za otroke s posebnimi potrebami kot tudi za ostale otroke.

Delavnica s pričetkom ob 10.30 bo namenjena občanom, zlasti starejšim.

Delavnica s pričetkom ob 9. uri bo namenjena predšolskim in osnovnošolskim otrokom.

Koordinatorici projekta: dr. Erna Žgur in dr. Tjaša Filipčič, PeF, mentorici Klavdija Krušec in Diana Batista, Cirius Vipava

Udeleženci si bodo ogledali prostore lekarne Mirje in njihovo namembnost. Spoznali bodo, kako farmacevti pomagajo živalim in se preizkusili v izdelavi krem.

Odhod izpred Fakultete za farmacijo proti Lekarni Mirje bo ob 18:55.

Koordinatorji projekta: dr. Nejc Horvat in dr. Mitja Kos s sodelavci Katedre za socialno farmacijo, FFA, in dr. Boštjan Martinc iz Lekarne Mirje