Program

27/09/2024

Družbene in etične implikacije uporabe humanoidnih robotov

Roboti niso več samo stroji, ki nadomeščajo težko fizično delo, ampak ob uporabi umetne inteligence vse bolj prevzemajo tudi vlogo partnerjev, ki nam pomagajo pri praktičnih opravilih v vsakdanjem življenju. S humanoidnimi roboti se lahko pogovarjamo, igramo, ustvarjamo, učimo.

17:00-18:00

Mestni trg, Pritličje

Vir: www.pexels.com

Humanistika Logo

Na okrogli mizi se bomo pogovarjali o tem, kako robotika vpliva na človeka, pri čemer se bomo osredotočili na ustvarjalno rabo robotov.
Dr. Olga Markič in dr. Maja Malec (UL FF) se bosta pogovarjali z dr. Mašo Jazbec, Barbi Seme in mag. Valerie Wolf Gang.

Program

27/09/2024

Razvoj novega zdravila za lajšanje simptomov pasje demence

Udeležencem bo na primeru zdravila za pasjo demenco preprosto predstavljena uporaba umetne inteligence pri odkrivanju in razvoju novih učinkovin.

17:00-21:00

Fakulteta za farmacijo

Utrinek s predavanja.

Humanistika Logo

Udeležencem bo na primeru zdravila za lajšanje simptomov pasje demence na zelo enostaven način predstavljeno, kako se za odkrivanje in razvoj novih učinkovin uporablja umetna inteligenca (UI). Obiskovalcem  bomo razkazali tudi sintezne laboratorije v pritličju Fakultete za farmacijo in na kratko predstaviti potek dela v njih. 

 

 

Dogodek za vas pripravlja dr. Urban Košak (UL FFA).

Program

27/09/2024

Prepoznavanje zdravilnih rastlin s pomočjo umetne inteligence

V zadnjih letih se zaradi trenda povezanosti z naravo povečuje nabiranje zdravilnih rastlin, vendar brez ustreznega znanja obstaja tveganje za zamenjavo s strupenimi rastlinami, kar lahko povzroči hude zdravstvene posledice. Delavnica bo predstavila uporabo umetne inteligence pri prepoznavanju rastlin.

17:00-21:30

Fakulteta za farmacijo

Prepoznavanje rastlin s pomočjo UI.

Humanistika Logo

Kot odraz sodobnega trenda povezanosti z naravo v zadnjih letih zelo narašča nabiranje zdravilnih rastlin. Premalo se zavedamo, da brez znanja in izkušenj lahko hitro pride do zamenjav s strupenimi rastlinami, ki pogosto privedejo celo do hudih zdravstvenih posledic. Danes si lahko pri tem uspešno pomagamo tudi z orodji umetne inteligence. Na delavnici bo predstavljena uporaba umetne inteligence za prepoznavanje aromatičnih zdravilnih rastlin: vzorci se bodo določali tako z opazovanjem kot tudi s pomočjo aplikacije; pogovoru z nami in med udeleženci ter preko vprašalnikov boste lahko izmenjevali svoje izkušnje uporabe zdravilnih rastlin. Namen aktivnosti je udeležencem s pomočjo umetne inteligence približati raziskovalno delo z zdravilnimi rastlinami in preko aplikacije za prepoznavanje rastlin izpostaviti njihovo uporabo (užitne, zdravilne, aromatične rastline), nevarnosti (strupene rastline) ter izzive (zaščitene rastline, invazivne rastline). 

 

 

Dogodek za vas pripravljajo dr. Nina Kočevar Glavač, Matjaž Ravnikar in Katja Schoss (UL FFA).

Program

27/09/2024

Kaj se zgodi z zdravilom v našem telesu?

Zdravila najpogosteje zaužijemo, po zaužitju pa se zdravilna učinkovina iz prebavil absorbira v sistemski krvni obtok in prenese na mesto delovanja. S farmakokinetičnimi simulacijami bomo prikazali dejavnike, ki vplivajo na usodo zdravila v telesu, ter preverili primernost zdravil, ki so bila neustrezno shranjena.

17:00-21:30

Fakulteta za farmacijo

Kaj se zgodi z zdravilom v našem telesu.

Humanistika Logo

Zdravila najpogosteje zaužijemo. S testi sproščanja bomo ponazorili dogajanje v želodcu in tankem črevesu in s tem prikazali, kaj se zgodi z zdravilom v našem organizmu po zaužitju. Zdravilna učinkovina iz tablete se po sprostitvi iz prebavil absorbira v sistemski krvni obtok in s krvjo prenese na mesto delovanja. Za optimalno učinkovitost in varnost zdravljenja je pomembna ustrezna koncentracija zdravilne učinkovine v krvi. S farmakokinetičnimi simulacijskimi programi bo prikazano, kaj vse lahko vpliva na usodo zdravila v našem telesu. Preverili bomo tudi, ali so zdravila, ki so neustrezno shranjena, še primerna za uporabo.  

 

 

Dogodek za vas pripravljajo dr. Mojca Kerec Kos in sodelavci s Katedre za biofarmacijo in farmakokinetiko (UL FFA).

Program

27/09/2024

Oblikovanje personalizirane kozmetike s pomočjo umetne inteligence

Področje kozmetologije se usmerja k posamezniku in trajnosti, delavnica pa bo predstavila računalniški pristop k izdelavi kozmetičnega izdelka na podlagi laboratorijskih eksperimentov.

17:00-22:00

Fakulteta za farmacijo

Sliko nam je ustvarila UI.

Humanistika Logo

Področje kozmetologije aktivno sledi sodobnim trendom, ki so vse bolj usmerjeni k posamezniku, njegovim željam, potrebam in strategijam, ki zagotavljajo trajnost. Na delavnici bo predstavljen računalniški pristop izdelave kozmetičnega izdelka, katerega algoritem bo postavljen na podlagi predhodnih laboratorijskih eksperimentov. Udeleženci se bodo seznanili z izdelavo površinskih in konturnih grafov ter na podlagi teh izdelali svoj izdelek, ki ga bodo lahko z izbiro določenih sestavin tudi dodatno oblikovali glede na lastne želje.

 

 

Dogodek za vas pripravljajo dr. Maja Bjelošević Žiberna, Mercedes Vitek in Monika Prašnikar (UL FFA).

Program

29/09/2023

Zdravljenje simptomov pasje demence

Raziskovalci Fakultete za farmacijo bodo udeležence seznanili z razvojem zdravila za lajšanje simptomov pasje demence.

10:30-11:30

Fakulteta za farmacijo, predavalnica P1 in laboratorij P47 v pritličju, Aškerčeva 7, Ljubljana

Zdravljenje simptomov pasje demence-grafični povzetek

Humanistika Logo

Namen aktivnosti je na zelo enostaven način predstaviti, kaj je zdravilo in kakšen je postopek odkrivanja in razvoja novih učinkovin.

Poleg tega bodo na Fakulteti za farmacijo udeležencem predstavili raziskovalne laboratorije.

Koordinator projekta: dr. Urban Košak, FFA

 

 

 

Program

29/09/2023

Malim živalim prijazna zdravila

Raziskovalci Fakultete za farmacijo bodo udeležencem približali raziskovalno delo na področju razvoja farmacevtskih oblik za živali. Z njimi se bodo pogovarjali o razlikah pri zdravljenju ljudi in živali ter o tem, katere lastnosti so bistvene, da lahko zdravilo opredelimo kot prijazno malim živalim.

10:00-11:30

Fakulteta za farmacijo, laboratorij FT1 v pritličju, Aškerčeva 7, Ljubljana

Malim živalim prijazna zdravila-slika1-2MB

Humanistika Logo

Otrokom in odraslim bodo prikazali postopek izdelave mini-tablet, ki jih zaradi njihove majhne velikosti štejemo med živalim prijazna zdravila.

Udeleženci se bodo pobliže seznanili tudi s tehnologijo 3D tiska, in sicer bodo izdelali pametni odmernik hrane za male živali, s katerim lahko varno uvajamo terapijo zdravljenja.

Poleg vzbujanja zanimanja za znanost je cilj aktivnosti zmanjšati strah in negotovost v povezavi z zdravili pri otrocih ter spodbuditi razmišljanje o pomenu nege in skrbi za hišne ljubljenčke.

Koordinatorja projekta: Ana Baumgartner, mag. farm., in Anže Zidar, mag. farm., FFA

 

 

 

Program

29/09/2023

Magične gliste in nanopajek

Na Fakulteti za farmacijo bodo otrokom in odraslim približali področje mikrodelcev in nanovlaken ter njihovo vlogo v razvoju novih zdravil, ki vse pogosteje vključujejo inovativne dostavne sisteme. Slednji so po obliki lahko podobni tudi različnim živalim.

10:00-11:30

Fakulteta za farmacijo, laboratorij FT1 v pritličju, Aškerčeva 7, Ljubljana

Magične gliste in nanopajek-slika 1-2MB

Humanistika Logo

Z metodo mikroenkapsuliranja bodo udeleženci skupaj z raziskovalci na zabaven način izdelali mikrodelce, ki so jih obarvali v različne barve, in poskusili izdelati živalim podobne oblike.

S prostim očesom in mikroskopom si bodo ogledali nanovlakna.

Pogovorili se bodo o številnih možnostih njihove uporabe v biomedicini ter tudi o tem,  kakšnega nanopajka uporabljamo za njihovo izdelavo. Omenjeno napravo si bodo tudi podrobneje ogledali.

Koordinatorji projekta: Nina Katarina Grilc, mag. farm., Anže Zidar, mag. farm.FFA

 

 

 

Program

29/09/2023

Predstavitev MSC raziskovalcev

Na osrednjem dogodku Evropske noči raziskovalcev se bodo predstavili tudi raziskovalci, prejemniki MSCA štipendij.

 

10:00

Mestni trg, Ljubljana

8 9 banner

Humanistika Logo

O njihovem raziskovalnem delu, o tem, kaj jih je pritegnilo v svet znanosti in raziskovanja, ter marsičem drugem jih bodo lahko obiskovalci povprašali na stojnici na Mestnem trgu med 10. In 12. uro.

 

Predstavili se bodo:

– Kristyna Šimkova, MSCA štipendistka, ki sodeluje z Biotehniško fakulteto,

– Alema Puzović, MSCA štipendistka, ki sodeluje z Biotehniško fakulteto,

– Benjamin Aaron Davis, ki sodeluje s Fakulteto za farmacijo.

 

Na Znanstvenem bazarju bodo lahko obiskovalci obenem spoznali raziskovalno delo MSCA štipendista dr. Hansa Recknagla, ki sodeluje z Biotehniško fakulteto, in dr. Irine Milisav z Medicinske fakultete, ki je v MSCA projektu sodelovala v preteklih letih.

 

Vljudno vabljeni tudi, da prisluhnete intervjuju s Svenjo Fischbach, MSCA štipendistko, ki sodeluje s Fakulteto za socialno delo. Intervju se bo 17. uri pričel v Pritličju.

Program

29/09/2023

ČLOVEK ŽIVAL … vidi kot fantastično bitje in  ŽIVAL ČLOVEKU … predstavlja divjo zver …

ČLOVEK ŽIVAL … vidi kot fantastično bitje in ŽIVAL ČLOVEKU … predstavlja divjo zver …  je tema, ki so jo dijaki Gimnazije Bežigrad raziskovali na likovno-fotografskem natečaju v sklopu projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti!

14:15

Gimnazija Bežigrad, avla, Peričeva 4, Ljubljana

GIMB 1

Humanistika Logo

Razstavljena likovna dela prikazujejo odnos med ljudmi in živalmi in razkriva, kako se ljudje vidimo in poizkušamo razumeti sebe skozi živali.

 

Manipulacija in trajnostni razvoj, ko gre za divji živalski svet, največkrat ne gresta z roko v roki, je prepričan koordinator projekta Tomaž Tomažin.

 

Velikokrat nas preleti srh, ko zagledamo divje živali. Razlog je verjetno v človekovi odtujitvi od narave – prave divjine. Velikokrat pa se poistovetimo z živalmi in jih slavimo, ko jim nadenemo atribute čudežnih in fantastičnih bitij, v katerih bi največkrat radi prepoznali sebe in imeli njihovo moč.

 

Odprtje razstave bo 29. septembra ob 14.15 v avli Gimnazije Bežigrad, kjer bo razstava na ogled do 10. novembra 2023.

 

Vljudno vabljeni!

 

Koordinatorja projekta: Tomaž Tomažin, GIMB in mag. Roman Makše, PeF