[ZNANSTVENI BAZAR] Igranje in učenje romunščine
Lektorat romunskega jezika na Oddelku za romanske jezike Filozofske fakultete v Ljubljani bo pripravil vrsto iger v fizični in spletni obliki za različne starostne skupine: otroke, dijake, študente, odrasle in starejše.
Gre za igre spomina in družbenega znanja, ki poudarjajo semantične in fonetične podobnosti med romunščino in slovenščino. Udeleženci bodo prepoznavali slovnične razlike med romunščino in slovenščino ter se naučili nekaj romunskih besed. Na koncu bodo prejeli nagrade.
Dogodek za vas pripravlja: Ioana-Carmen Jieanu (UL FF).
[DELAVNICA] Poizkus notnega zapisa prepoznavnih zvokov japonskega glasbila koto s pomočjo nevronske mreže
Predstavljeno bo delo Marka Žejna na področju notnega zapisovanja prepoznavnih zvokov glasbenih instrumentov s pomočjo nevronske mreže.
Gre za program, ki lahko prepozna posamezne tone in intervale ter njihove signale frekvenčnega zapisa spremeni v notni zapis. Mark Žejn bo na podlagi programa v sodelovanju z Nagiso Moritoki Škof in Klaro Hrvatin izvedel poizkus frekvenčnega zapisa za japonsko tradicionalno glasbilo koto, pri katerem bomo poskušali najti razlike oz. prednosti med tradicionalnim notnim zapisom, ki se navadno uporablja pri igranju kota, ter z umetno inteligenco pridobljenim notnim zapisom. Predstavitev je namenjena kritičnemu ozaveščanju o umetni inteligenci in njeni uporabi v glasbi ter predstavitvi novitet na področju umetne inteligence in glasbe pri nas.
Dogodek za vas pripravljajo: Klara Hrvatin, Nagisa Moritoki Škof in Mark Žejn (UL FF).
Ciljna skupina: osnovna šola, 3. triada in srednja šola.
[ZNANSTVENI BAZAR] Virtualni asistent za izboljšanje zdravja?
Odkrijte, ali umetna inteligenca (UI) podpira zdrav življenjski slog prek virtualnih asistentov, in preverite svoje znanje v družabni igri oziroma kvizu.
Foto: Irina Milisav
Kako umetna inteligenca nudi personalizirane nasvete o prehrani in telesni aktivnosti ter katera znanja in veščine potrebujemo za informirano odločanje, bomo raziskali na primeru merjenja ravni vitamina C v sadju in zelenjavi z metodama, ki ju predlagata človek in UI.
Dogodek za vas pripravlja: Irena Milislav (UL MF).
[PREDAVANJE] Zakaj je branje fikcije koristno: Nevroznanost, umetna inteligenca, biblioterapija
Da branje vpliva na človeško mišljenje, je vedel že Platon, ki je pesnike pa je zaradi kvarnega učinka na mlade “izgnal” iz svoje idealne države. Sodobna literarna veda učinke branja dojema bolj pozitivno, obenem pa ga vse natančneje analizira tudi z uporabo spoznanj in tehnologij fotografiranja možganov.
ChatGPT
Nove tehnologije ne spreminjajo le vsebine tistega, kar beremo in kar o branju vemo, temveč tudi načine, na katere beremo, kdaj beremo in kaj branje sploh pomeni. O pomenu teh sprememb za branje fikcije bomo govorili skozi vidike nevroznanosti, Umetne inteligence in biblioterapije.
Dogodek za vas pripravlja: Igor Žunkovič (UL FF).
Ciljna skupina: srednješolci, študentje, odrasli.
[DELAVNICA] Od elektronskih zapisov do umetne inteligence v slovanskih jezikih
Šest interaktivnih delavnic osnovnošolcem in srednješolcem približa svet znanosti in jezikovne tehnologije s področja sinteze govora in akustično fonetičnih meritev (program Praat) ter možnost uporabe orodij pri poučevanju tujih jezikov, tudi slovanskih.
Foto: Erika Marolt
Knjižničarji bodo na delavnicah predstavili živost klasičnih in digitalnih knjižnih polic, kako se med njimi orientiramo, katere dragocenosti skrivajo v Slovanski knjižnici in kako nam lahko pri raziskovalnih nalogah pomaga knjižno gradivo in sodobne digitalne zbirke.
Sodelujejo: Oddelek za slovenistiko in Oddelek za slavistiko FF UL, Slovanska knjižnica MKL, Gimnazija Bežigrad, Gimnazija Ledina in Osnovna šola Martina Krpana. Izvedba za dogovorjene skupine.
Dogodek pripravljata: Špela Sevšek Šramel (UL FF) in Erika Marolt (MKL).
Ciljna skupina: dijaki in učenci 3. triade.
Inovativne podjetnice in kmetice spodbujajo spremembe na podeželju
Razstava prikazuje del rezultatov evropskega projekta FLIARA (Female-led Innovation in Agriculture and Rural Areas), kjer aktivno sodelujejo raziskovalke Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Arhiv FFUL, oddelek za geografijo; spletna stran projekta FLIARA
Poleg raziskovalnih rezultatov je pomembno, da javno izpostavimo inovativno moč različnih praks, ki jih vodijo ženske v kmetijstvu in na podeželju širom Evrope. Ugotavljamo, da ženske na podeželju prevzemajo vodilne vloge v diverzifikaciji kmetijskih dejavnosti, turizmu na podeželju, socialnih inovacijah, vključevanjem ranljivih skupin in uvajanju različnih okoljskih praks. Pogosto pri svojih inovacijah združujejo okoljske, socialne, ekonomske in kulturne vidike trajnosti, v Sloveniji in širše pa prepoznavamo njihov velik prispevek predvsem k širšim družbenim spremembam.
Razstava bo na ogled na Oddelku za geografijo, UL FF med 2. in 16. septembrom 2025.
Predstavitev Centra odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki (AI4DH)
Predavanje bo predstavilo delovanje Centra odličnosti ter raziskovalne in infrastrukturne možnosti, ki jih ponuja raziskovalcem Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ilustracija Agate Lielpētere
ERA Chair projekt AI4DH vzpostavlja interdisciplinarni Center odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki. Center bo raziskovalcem s področja humanistike nudil podporo pri uporabi orodij umetne inteligence, strojnega učenja in analize podatkov. Na voljo bo vrhunska infrastruktura za razvoj modelov umetne inteligence, vključno z velikimi jezikovnimi modeli, ter strokovna pomoč pri oblikovanju novih pristopov.
Ob tem bo projekt naslovil tudi vprašanja etične rabe umetne inteligence ter soustvarjal vključujoče in kulturno raznoliko digitalno okolje. Center bo prav tako podpiral prijavo projektov s področja umetne inteligence v humanistiki, prijaviteljem pa omogočil tudi gostovanje na Univerzi v Ljubljani.
Sodelovala bosta:
prof. dr. Antoine Doucet je nosilec ERA Chair na Univerzi v Ljubljani od leta 2025, kjer vodi Center odličnosti za umetno inteligenco v digitalni humanistiki (AI4DH). Profesor na Univerzi La Rochelle v Franciji od leta 2014, je bil podrektor za Evropske univerze in vodil raziskovalno skupino, ki je štela približno 50 ljudi. Njegove raziskave so osredotočene na robustno analizo in razumevanje dokumentov. Do leta 2022 je bil glavni raziskovalec projekta H2020 NewsEye (digitalni raziskovalec za zgodovinske časopise), kjer so v stalnem sodelovanju z raziskovalci na področju digitalnih humanistiki razvili najsodobnejše pristope za obdelavo obsežnih večjezičnih zbirk zgodovinskih časopisov. Trenutno predseduje usmerjevalnemu odboru letne konference o “teoriji in praksi digitalnih knjižnic” (TPDL) in je od leta 2024 izvoljeni svetnik Europeana Network Association.
prof. dr. Marko Robnik-Šikonja je redni profesor računalništva in informatike na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s področji strojnega učenja, podatkovnega rudarjenja, jezikovnih tehnologij in praktične rabe analize podatkov. Je avtor več kot 250 znanstvenih publikacij, ki so po podatkih iz baze Google Scholar citirane več kot 9500 krat. Je avtor več odprtokodnih orodij za strojno učenje in obdelavo naravnega jezika ter številnih podatkovnih zbirk in učnih množic. Je vodja več velikih nacionalnih in mednarodnih projektov, med drugim je tudi koordinator ERA Chair projekta AI4DH. Je urednik več SCI revij, za svoje delo in dosežke pa je dobil več nagrad.
Predstavitev bo v angleščini.
Prijava je obvezna preko obrazca.
Festival Antika
Festival Antika je dogodek, kjer prek predavanj in interaktivnih delavnice (kulturno civilizacijskih ter jezikovnih) otrokom, mladim in širši javnosti predstavljamo humanistične vsebine in vrednote skozi pogled v pretekost, katere del je tudi naša antična Emona (Ljubljana).
Arhiv Sonje Weiss, fotografija s Festivala Antika 2024
Med drugim bodo raziskovalci v okviru zastavljene teme razmišljali tudi o vlogi umetne inteligence v klasičnih ter humanističnih znanostih in predstavili mnenja, izkušnje in izzive raziskovalcev ter pedagogov klasičnih jezikov in kulture. Dogodek pripravljamo v sodelovanju z drugimi izobraževalnimi inštitucijami in njihovimi raziskovalci sorodnih področij, kot so arheologija, umetnost, zgodovina …
Ciljna skupina: OŠ, druga in tretja triada, SŠ; zunanji udeleženci.
[PLOVBA] Metode umetne inteligence za avtonomno plovbo
Potniki se bodo vkrcali na ladjico s senzorskim sistemom. Senzorski podatki bodo v živo prikazani na platnu v potniškem prostoru, kjer si bodo potniki lahko ogledali rezultate metod umetne inteligence.
Na eni od potniških ladjic, ki imajo dovoljenje za plovbo po Ljubljanici, bo na premcu nameščen senzorski sistem, ki vključuje barvne in toplotne kamere, LIDAR in RADAR, podobno kot pri samovozečih vozilih. Ladjica bo krožila med vstopno/izstopnimi točkami, ki so urejene ob Ljubljanici. Senzorski podatki bodo v živo prikazani na platnu v potniškem prostoru, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi rezultate metod umetne inteligence. Z ladjico bo upravljal izkušen kapitan, plovbe pa bodo trajale med 15 in 30 minutami.
Če vodostaj ne bo dovoljeval plovbe, bo ladja na Špici in še vedno na voljo za ogled.
Dogodek za vas pripravljata: dr. Janez Perš in dr. Jon Muhovič (UL FE).
[DELAVNICA] Podobe podob: Likovne umetnine v slovanskih književnostih in UI
Kako likovno umetnino opazuje, doživlja in se nanjo ustvarjalno odziva literarni umetnik in kako umetna inteligenca?
Foto: Namita Subiotto
Na temelju interpretacije literarnih del in umetniških slik se bomo z umetno inteligenco pomerili v poustvarjanju literarnih besedil. Delavnica je pripravljena v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko UL.
Dogodek za vas pripravlja: Tatjana Balažic Bulc (UL FF).
Ciljna skupina: odrasli, 3. triada, srednja šola.
Delavnica na Slovenskem slavističnem kongresu.
