Med drugim bodo raziskovalci v okviru zastavljene teme razmišljali tudi o vlogi umetne inteligence v klasičnih ter humanističnih znanostih in predstavili mnenja, izkušnje in izzive raziskovalcev ter pedagogov klasičnih jezikov in kulture. Dogodek pripravljamo v sodelovanju z drugimi izobraževalnimi inštitucijami in njihovimi raziskovalci sorodnih področij, kot so arheologija, umetnost, zgodovina …

Ciljna skupina: OŠ, druga in tretja triada, SŠ; zunanji udeleženci.

Na eni od potniških ladjic, ki imajo dovoljenje za plovbo po Ljubljanici, bo na premcu nameščen senzorski sistem, ki vključuje barvne in toplotne kamere, LIDAR in RADAR, podobno kot pri samovozečih vozilih. Ladjica bo krožila med vstopno/izstopnimi točkami, ki so urejene ob Ljubljanici. Senzorski podatki bodo v živo prikazani na platnu v potniškem prostoru, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi rezultate metod umetne inteligence. Z ladjico bo upravljal izkušen kapitan, plovbe pa bodo trajale med 15 in 30 minutami.

Če vodostaj ne bo dovoljeval plovbe, bo ladja na Špici in še vedno na voljo za ogled.

Dogodek za vas pripravljata: dr. Janez Perš in dr. Jon Muhovič (UL FE).

Na temelju interpretacije literarnih del in umetniških slik se bomo z umetno inteligenco pomerili v poustvarjanju literarnih besedil. Delavnica je pripravljena v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko UL.

Dogodek za vas pripravlja: Tatjana Balažic Bulc (UL FF).

Ciljna skupina: odrasli, 3. triada, srednja šola.

Delavnica na Slovenskem slavističnem kongresu.

Veličastni velikani s svojimi debelimi zidovi ohranjajo spomin na pretekle čase, mnogi izmed njih pa so zaščiteni kot spomeniki državnega pomena. S pomočjo slikovnega gradiva in vprašanj v obliki kviza bodo učenci in dijaki spoznali dobre in slabe čase, ki so jih te stavbe doživele, ter razmišljali o možnostih za njihovo življenje v prihodnosti.

Dogodek za vas pripravlja: Renata Novak Klemenčič (UL FF).

Ciljna skupina: Zadnja triada osnovne šole, srednja šola.

Na okrogli mizi bodo raziskovalci in raziskovalke, ki se ukvarjajo z raziskavami sodobnih oblik sobivanja z umrlimi, predstavili izsledke svojih terenskih raziskav, ki jih opravljajo v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, na Slovaškem, Madžarskem in Finskem. Glavni fokusi pogovora bodo odnosi z mrtvimi v kontekstu socialnih sprememb v vaških skupnostih, novih duhovnih gibanj in množičnih grobišč.

Dogodek za vas pripravljajo: Mirjam Mencej in sodelavci projekta Deagency (UL FF).

V projektu Niti & kode raziskujemo umetno inteligenco, njene prednosti, slabosti in interaktivnost med človekom in AI. Študenti skozi različne metode oblikovanja tekstilij in oblačil, vključno z ročnimi, strojni, digitalnimi in AI generiranimi vzorci, preučujejo odnose med temi pristopi ter analizirajo njihove razlike in podobnosti. V letošnjem letu so skozi praktična in vsebinska raziskovanja umetne inteligence nastali projekti: Male tkane tekstilije, Vizualizacije, Cyatt in Niti & kode & jaz.

Dogodek za vas pripravljata doc. mag. Arijana Gadžijev in asist. Nastja Sagadin Grmek (UL NTF).

Aktivnosti Noči se bodo odvijale na Mestnem trgu, v Centru Rog in Pritličju ter na številnih drugih lokacijah v Ljubljani.

Celodnevno dogajanje Evropske noči raziskovalcev bodo z nagovori pospremili vodja projekta dr. Saše Jeršeta, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneje Jug Jerše in generalni direktor
Direktorata za znanost in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Tomaž Boh. 

Odprtje bosta z glasbenim programom spremljala dr. Matjaž Barbo in Eva Gašparič.

19.00 Eva Gašperič z glasbeno spremljavo dr. Matjaža Barba

20.00 Mile Đurđević Žojan

Vstop bo prost. Vljudno vabljeni!

Predavanje oz. pogovor bo osvetlilo glavne poteze več kot 140-letne zgodovine podvodnih raziskav barjanskega odseka struge Ljubljanice, predstavilo osnovne geomorfološke značilnosti struge in naslovilo ključne komplekse arheoloških najdb iz vseh časovnih obdobij med srednjim paleolitikom in poznim srednjim vekom. Osrednja pozornost bo namenjena sledovom mezolitskih lovcev, obdobju konsolidacije struge v srednji bronasti dobi, ritualom in kultom iz obdobja kulture žarnih grobišč, bogatim sklopom mlajšeželeznodobnih in zgodnjerimskih najdb orožja in vojaške opreme ter trgovskega blaga, različnim tipom prazgodovinskih in antičnih plovil ter siceršnji izrabi transportne moči, do intrigantno številnih najdb visoko- in poznosrednjeveških mečev. Med izletom bomo pluli tudi mimo najbolj severne koliščarske naselbine na območju Ljubljanskega barja, lokacije zgodnjerimskega vojaškega pristanišča oskrbovalne baze na Prulah ter lokacije verjetne karolinške utrdbe na sotočju z Iščico.

Dogodek za vas pripravlja dr. Andrej Gaspari (UL FF).

Za udeležbo na dogodku se, prosim, predhodno prijavite na elektronskem naslovu noc.raziskovalcev@ff.uni-lj.si. 

Prijave so možne do srede, 25. 9. 2024, do 12. ure.

Ali ste vedeli, da z novimi tehnologijami lahko v samo nekaj urah preberemo zapletene informacije, ki so zapisane v naši DNA? Na delavnici bomo podrobneje spoznali, kako delujejo sekvenatorji – naprave, ki omogočajo branje genetskega zapisa. Pod vodstvom strokovnjakov bomo raziskovali, katera znanja so ključna za razumevanje teh zapisov in kakšna je njihova vloga v sodobni znanosti in medicini.

Ne bomo se izognili niti pomembnim etičnim vprašanjem, ki se porajajo ob vse večjem poznavanju genoma posameznika. Kako varovati občutljive podatke? Kakšne so pasti genetskega profiliranja in kdo lahko dostopa do teh informacij? To so zgolj nekatera izmed vprašanj, s katerimi se bomo soočili.

Poleg teorije bo delavnica polna praktičnih izzivov. Udeleženci se bodo lahko preizkusili v pipetiranju in si od blizu ogledali čipe, na katerih poteka proces sekvenciranja. Delavnica je primerna za osnovnošolce, dijake in vse vedoželjne raziskovalce, ki želijo pokukati v skrite kotičke človeškega genoma.

Predstavili bomo tudi pomembne evropske projekte, ki oblikujejo prihodnost genomike. Seznanili se bomo s projektom European Genomic Data Infrastructure, katerega cilj je vzpostavitev varne in trajnostne infrastrukture za dostop do genomskih podatkov po vsej Evropi. Projekt izhaja iz evropske iniciative »Beyond 1 Million Genomes« (B1MG), ki združuje znanstvenike in strokovnjake z vizijo enotnega evropskega okolja za visokokakovostne genomske podatke.

Delavnica bo osvetlila tudi prihajajoči projekt Evropski genom (Genome of Europe), ki se začne jeseni 2024. Ta ambiciozna pobuda bo vzpostavila evropsko mrežo genomskih referenčnih kohort z vsaj 500 000 državljani, ki bodo reprezentativni za evropsko prebivalstvo.

Pridružite se nam in skupaj odkrijmo, kaj skriva človeški genom ter kako lahko te informacije uporabimo za boljše razumevanje zdravja, bolezni in prihodnosti medicine.

Projekt se izvaja na podlagi financiranja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ARIS in   Evropske unije, program digitalne Evrope, pog. št. 101081813.