Kdo je avtor (etika, avtorske pravice in UI)
Ozaveščanje o pomenu intelektualne lastnine in nujnosti navajanja avtorstva na eni strani in obsojanje kraje idej in plagiatorstva na drugi strani so ključnega pomena za odgovorno rabo umetne inteligence v prihodnosti in zagotovilo, da bomo kot etična družba lahko UI uporabili človeku v prid, ne v škodo.
Ilustracija Agate Lielpētere
Pri uporabi umetne inteligence in prevajalnikov se že v samem začetku srečamo s problematiko avtorstva in avtorskih pravic. Kdo je avtor, če nam Chat GPT sestavi besedilo? Kdo je odgovoren za vsebino, če se pri prevajanju zanesemo samo na prevajalnik? Kdo v teh primerih nosi odgovornost ali celo kazensko odgovarja za posledice napačnih navedb in neresničnih podatkov?
Dogodek za vas pripravljata dr. Mojca Schlamberger Brezar (UL FF) in dr. Nadja Dobnik (UL EF).
Od elektronskih zapisov do umetne inteligence
Na predavanju se bomo podrobneje posvetili fonetično-fonološkemu sistemu in vlogam pravorečja.
Fotografija: Erika Marolt, Slovanska knjižnica MKL
Raziskave slovenskega govorjenega jezika v sodobnem slovenističnem raziskovalnem prostoru doživljajo nov zagon, saj imamo v zadnjem času na voljo več gradiva javnega govora v obliki govornih korpusov. Ob novih jezikovnih virih in tehnologijah pa se zopet vračamo k problematiki norme in kodifikacije glasovne podobe slovenščine, na predavanju se bomo zato podrobneje posvetili fonetično-fonološkemu sistemu in vlogam pravorečja. Med delavnico o jezikovnih tehnologijah za analizo in razpoznavo govora pa bomo teoretično vsebino nadgradili s praktičnimi meritvami in analizami s pomočjo orodij Praat in Orange.
Predavanje in delavnica:
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek za vas pripravljata dr. Hotimir Tivadar (UL FF) in Nejc Robida (UL FF).
Vpliv umetne inteligence na izobraževanje
Preko prevzema različnih perspektiv, vlog in pogledov bo skupina dijakov na okrogli mizi razpravljala o prednostih, koristnostih ter možnih šibkih točkah uporabe umetne inteligence pri pouku v slovenskem šolskem sistemu ter šolstvu nasploh.
Mladi sedijo pred prenosnim računalnikom. Vir fotografije: Unsplash (John Schnobrich).
Dogodek za vas pripravljajo Lana Avramović, Ana Dimitrijević, Gašper Lenič in Izak Kabir Khan (dijaki GIMB) skupaj z mentorico Aleksandro Žerjav (GIMB).
Predstavitev projekta D1-Glia: Odkritje nove vloge dopamina pri zvezdastih celicah
Ste vedeli, da dopamin, kemična snov v možganih, ki uravnava naše razpoloženje in motivacijo, ne vpliva le na nevrone, temveč tudi na druge celice v možganih? Dolgo časa so znanstveniki raziskovali delovanje dopamina predvsem v povezavi z nevroni, vendar nova raziskava prinaša zanimive rezultate o vplivu dopamina na astrocite, posebne zvezdaste celice v možganih, ki podpirajo delovanje nevronov.
Ilustracija Agate Lielpētere
Raziskovalna ekipa je odkrila, da dopamin spodbuja astrocite k zagotavljanju energije nevronom prek procesa, imenovanega aerobna glikoliza. To odkritje ponuja nov vpogled v to, kako dopamin sodeluje pri delovanju možganov, in odpira nove možnosti za razumevanje vloge dopamina pri regulaciji razpoloženja in vedenja. Raziskava bi lahko prispevala tudi k razvoju novih terapevtskih pristopov za zdravljenje motenj, kot je depresija, kjer je delovanje dopamina oslabljeno.
Dogodek bo priložnost za spoznavanje novih raziskovalnih smernic v znanosti o možganih in za razpravo o potencialnih aplikacijah tega odkritja. Pridružite se nam in odkrijte več o tej fascinantni temi!
Dogodek bo potekal v angleškem jeziku.
Dogodek za vas pripravlja dr. Keita Sugiyama (UL MF).
Za ljubezen ni nobena pot predolga… tudi raziskovalna ne!
Vas zanima, kako mladi raziskovalci raziskujejo ljubezen, spolnost in spolno nasilje na različnih delih sveta? Je ljubezen univerzalna ali kulturno specifična? Kaj pravijo o ljubezni, spolnosti in spolnemu nasilju mlade etnologinje in kulturne antropologinje ter mladi etnologi in kulturni antropologi? Se v sodobnem svetu, ki ga sooblikujejo sodobne tehnologije, odnos do ljubezni in spolnosti, spreminja?
Ilustracija Agate Lielpētere
Mlada raziskovalka in doktorska študentka Dagmar Nared, magistrska študentka Hana Barši Palmić in dodiplomski študent Matija Pohorec bodo predstavili študij etnologije in kulturne antropologije preko lastnih raziskav o ljubezni in spolnosti oz. spolnem nasilju. Podajte se z nami na pot od Slovenije, preko Turčije do Etiopije!
(Predstavitev raziskav in študija na Oddelku za etnologijo in kuturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dogodek je namenjen dijakom in dijakinjam, ki razmišljajo o študiju kultur in družb doma in po svetu.)
Prehrana prihodnosti
V zadnjih letih se je uporaba umetne inteligence v živilski in prehrambeni industriji močno povečala. Umetna inteligenca lahko optimizira proizvodnjo hrane, obenem pa ima potencial, da prilagaja prehranske nasvete vsakemu posamezniku.
Ilustracija Agate Lielpētere
Algoritmi lahko analizirajo individualne potrebe in želje ter na podlagi tega ustvarijo prehranske načrte.
Z dr. Evgenom Benedikom z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani se bo pogovarjala dr. Mateja Gaber.
Znanost kot poklic, raziskovanje kot prva služba
Kaj po koncu študija? Zakaj ne biti znanstvenik_ca in raziskovalec_ka? In zakaj vsekakor? Kaj bi si želeli, da bi jih njihovi mentorji, njihovi kolegi in njihovi delodajalci vprašali, pa jih doslej niso? Jih kdaj bodo? In kakšni bi bili odgovori?
Ilustracija Agate Lielpētere
Z enimi naših najbolj perspektivnih mladih znanstvenic in znanstvenikov, klasično filologinjo Meto Bergamasco (UL FF), slovenistko Ino Poteko (UL FF) in kulturnim antropologom Lukom Kropivnikom (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU), se bo pogovarjal Sašo Jerše, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF in vodja projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti!.
Znanstveni bazar: Predstavitev projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti! in raziskovalne dejavnosti na področju humanistike.
Predstavitev projekta Humanistika, to si ti!, nagradni kviz Evropske noči raziskovalcev in brezplačne znanstvene publikacije ZZFF.
Fotografija z Znanstvenega bazarja v letu 2023
Kako zložiti okrogle delce v tesen sklad?
Vsakogar je že kdaj zanimalo, kako zložiti jabolka ali drugih okrogle sadeže, da bodo zavzeli najmanj prostora. S sorodnimi izzivi se srečujejo fiziki in kemiki, ko raziskujejo zgradbo kristalov in drugih trdnin.
Ilustracija Agate Lielpētere
Ogledali si bomo nekatere matematične in fizikalne vidike strukture kristalov iz trdih in mehkih kroglic kot modelov atomskih oziroma makromolekularnih in koloidnih kristalov, pri čemer se bomo dotaknili tudi t.i. kontaktnih sil med elastičnimi telesi. Naposled se bomo pomudili še pri kvazikristalih – urejenih snoveh brez pozicijskega reda, značilnega za običajne kristale.
Dogodek za vas pripravlja dr. Primož Ziherl (UL FMF).
UI in literarno prevajanje
Kakšna je vloga književnih prevajalcev v kontekstu vse bolj prisotnih strojnih prevajalnikov in kako to vpliva na njihov poklic, izobraževanja in avtorske pravice?
V francoščini in španščini s simultanim tolmačenjem v slovenščino.
Obvezna rezervacija sedeža TUKAJ.
Z vse bolj dostopnimi aplikacijami in platformami za strojno prevajanje se prehajanje med jeziki zdi enostavno in na dosegu roke vseh, ki razpolagajo z internetno povezavo. Že nekoliko bolj vsakdanji primer uporabe GPS naprav pokaže, kako se je oslabila naša zmožnost za orientacijo v prostoru, saj se ta sposobnost brez vaje izgublja. Enako velja tudi za jezikovne kompetence, saj te niso samodejno shranjene v naših možganih, temveč se brez utrjevanja izgubljajo. Naprave za strojno prevajanje z našo zvesto uporabo prilagajajo in izboljšujejo prevodne rešitve, na ta način pa jim omogočamo tudi vse več moči. Kakšna je vloga književnih prevajalcev v kontekstu vse bolj prisotnih strojnih prevajalnikov in kako to vpliva na njihov poklic, izobraževanja in avtorske pravice?
Na okrogli mizi, ki jo bo povezovala književna prevajalka Katja Zakrajšek, se bodo omenjenih tem dotaknile:
V sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Veleposlaništvom Španije v Sloveniji in Društvom slovenskih književnih prevajalcev (DSKP).
S podporo Francoskega inštituta v Parizu in v okviru programa Refaire le monde, le festival de la francophonie.
