Mlada raziskovalka in doktorska študentka Dagmar Nared, magistrska študentka Hana Barši Palmić in dodiplomski študent Matija Pohorec bodo predstavili študij etnologije in kulturne antropologije preko lastnih raziskav o ljubezni in spolnosti oz. spolnem nasilju. Podajte se z nami na pot od Slovenije, preko Turčije do Etiopije!

(Predstavitev raziskav in študija na Oddelku za etnologijo in kuturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dogodek je namenjen dijakom in dijakinjam, ki razmišljajo o študiju kultur in družb doma in po svetu.)

Algoritmi lahko analizirajo individualne potrebe in želje ter na podlagi tega ustvarijo prehranske načrte.

Z dr. Evgenom Benedikom z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani se bo pogovarjala dr. Mateja Gaber.

Z enimi naših najbolj perspektivnih mladih znanstvenic in znanstvenikov, klasično filologinjo Meto Bergamasco (UL FF), slovenistko Ino Poteko (UL FF) in kulturnim antropologom Lukom Kropivnikom (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU), se bo pogovarjal Sašo Jerše, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF in vodja projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti!. 

Ogledali si bomo nekatere matematične in fizikalne vidike strukture kristalov iz trdih in mehkih kroglic kot modelov atomskih oziroma makromolekularnih in koloidnih kristalov, pri čemer se bomo dotaknili tudi t.i. kontaktnih sil med elastičnimi telesi. Naposled se bomo pomudili še pri kvazikristalih – urejenih snoveh brez pozicijskega reda, značilnega za običajne kristale.

Dogodek za vas pripravlja dr. Primož Ziherl (UL FMF).

Z vse bolj dostopnimi aplikacijami in platformami za strojno prevajanje se prehajanje med jeziki zdi enostavno in na dosegu roke vseh, ki razpolagajo z internetno povezavo. Že nekoliko bolj vsakdanji primer uporabe GPS naprav pokaže, kako se je oslabila naša zmožnost za orientacijo v prostoru, saj se ta sposobnost brez vaje izgublja. Enako velja tudi za jezikovne kompetence, saj te niso samodejno shranjene v naših možganih, temveč se brez utrjevanja izgubljajo. Naprave za strojno prevajanje z našo zvesto uporabo prilagajajo in izboljšujejo prevodne rešitve, na ta način pa jim omogočamo tudi vse več moči. Kakšna je vloga književnih prevajalcev v kontekstu vse bolj prisotnih strojnih prevajalnikov in kako to vpliva na njihov poklic, izobraževanja in avtorske pravice?

Na okrogli mizi, ki jo bo povezovala književna prevajalka Katja Zakrajšek, se bodo omenjenih tem dotaknile:

• Margot Nguyen Béraud (Francija), književna prevajalka in soustanoviteljica mednarodnega društva En chair et en os, predsednica svetovalnega odbora francoskega združenja ATLAS (Društvo za promocijo literarnega prevajanja, ki deluje v mestu Arles v Franciji).
• Dr. Nadja Dobnik (Slovenija), profesorica na oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in književna prevajalka
• Rosario Martín Ruano (Španija), raziskovalka in profesorica na Univerzi v Salamanci kot tudi članica raziskovalne skupine TRADIC (Translation, Ideology, Culture).

V sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Veleposlaništvom Španije v Sloveniji in Društvom slovenskih književnih prevajalcev (DSKP).

S podporo Francoskega inštituta v Parizu in v okviru programa Refaire le monde, le festival de la francophonie.

Ste za dan poln zanimivih dejstev o spancu in prehrani? Pridite in se pridružite našim delavnicam na Mestnem trgu, kjer boste odkrili same zanimive stvari – kako sladke so res vaše najljubše pijače, kako pomemben je sladek spanec za vaše počutje, koliko moči se skriva v vašem stisku roke, kako kakovost spanca vpliva na otroke z motnjami v razvoju in na njihove starše (ja, prav ste prebrali – tudi na njihove starše in skrbnike) ter še marsikaj.

Kako bomo iskali ravnovesje med spancem in prehrano?

Raziskovalci z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča bodo predstavili zanimive in tudi presenetljive ugotovitve glede pomembnosti kakovosti spanca. Ali ste vedeli, kako lahko težave s spanjem negativno vplivajo ne le na zdrave ljudi, ampak še toliko bolj na otroke z razvojnimi motnjami, in tudi na njihove skrbnike? Ste kdaj pomislili, kolikokrat na noč vstanejo in kdaj so se zadnjič pošteno naspali?

Raziskovalci z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa vam bodo zelo nazorno pokazali, koliko sladkorja vsebujejo priljubljene sladke pijače, pa tudi to, v kateri hrani se sladkor dodatno skriva. Ves ta sladkor vpliva tudi na sestavo našega telesa. Stopili boste lahko na našo prenosno tehtnico in izvedeli, kakšna je sestava vašega telesa. Naša ekipa vam bo vaše rezultate tudi razložila in z vami delila nekaj dobrih nasvetov za ohranjanje vitalnega telesa. Na koncu jim boste lahko v zahvalo stisnili še roko, prenosni dinamometer pa vam bo povedal, kakšna je vaša splošna mišična moč, ki je povezana z zdravjem in dolgoživostjo.

Spremljate nas lahko na družbenih omrežjih, a nič ne prekaša izkušnje v živo. Se vidimo na Mestnem trgu?

Aktivnosti so financirane iz projekta EUTOPIA_HEALTH.

Dogodek za vas pripravljata dr. Katja Groleger Sršen in dr. Evgen Benedik z ekipama.

Na sprehodu po mestnih ulicah, parkovnih površinah ali v naravnem okolju se osredotočamo na razširitev naših čutov, ki jih ponujajo digitalne naprave, v tem primeru digitalni fotoaparati na naših »pametnih« telefonih ali digitalni fotoaparati. Udeležence sprehoda bomo spodbudili k intenzivnemu slikanju okolja med sprehodom, ki bo trajal od 30 do 45 minut, nato pa se bomo zbrali v resničnem in virtualnem prostoru, kjer bomo zbrali posnetke in jih pozneje analizirali z uporabo programa za strojno učenje Orange, ki ga razvijajo na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Na koncu bo sledila razprava o uporabnosti orodij umetne inteligence v vsakdanjem in poklicnem življenju.

Sodelujete lahko s katerekoli lokacije, v Ljubljani in zunaj nje, kjerkoli po svetu. Tisti, ki se boste sprehodili po ljubljanskem Viču, ste vabljeni ob koncu sprehoda v predavalnico P1 na Zavetiški 5.

Po sprehodu bomo zbrali vaše fotografije na skupnem strežniku in jih pozneje analizirali z uporabo orodja Orange.

Na spletnem naslovu, ki ga bo vodja sprehoda posredoval prijavljenim sprehajalcem in sprehajalkam dan pred sprehodom, se bomo dobili v petek, 27. septembra ob 11.00. Sprehod bo trajal 30 do 45 minut, okoli 12.00 sledi pogovor (v P1 in na Zoomu).

Analizo fotografij bomo izvedli v ponedeljek, 30. septembra, ali v torek, 1. oktobra – o točnem terminu se dogovorimo med razpravo po sprehodu.

Sprehod bo vodil dr. Rajko Muršič, analizo fotografij bo predstavila dr. Ajda Pretnar Žagar.

Prijave pošljite na naslov rajko.mursic@ff.uni-lj.si, število prijav je omejeno na 20.

Geologi (paleontologi) so znanstveniki, ki preučujejo razvoj življenja na Zemlji, ki jim ga razkrivajo fosili. Fosili so pomembni pokazatelji življenjskega okolja, dajejo nam informacijo o evoluciji živih bitij, pomembni pa so tudi za določanje starosti geoloških plasti, zaradi česar so njihovo razumevanje in slikovno upodabljanje izjemno pomembni pri razumevanju razvoja Zemlje. Tudi orodja umetne inteligence se vse bolj spretno učijo obdelave in ustvarjanja slikovnih informacij. V okviru aktivnosti bomo primerjali fosilne skice in modele, ki jih bodo na podlagi znanstvenih dognanj ustvarjali udeleženci, s tistimi, ki jih bo ustvarila tehnologija umetne inteligence. Pri tem bo predstavljeno delo paleontologov, tehnike grafičnega načrtovanja in modeliranja, s tem pa se bo tudi vrednotil pomen znanstvenega dela in orodij umetne inteligence.

Fosilni material bomo črpali iz ene največjih in najcelovitejših geoloških zbirki v Sloveniji, ki jo hrani Oddelek za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti. Vse aktivnosti bodo tako osnovane na originalnih primerkih fosilnih ostankov.

Dogodek za vas pripravljajo dr. Petra Žvab Rožič, Tristan Rome, dr. Luka Gale, dr. Helena Gabrijelčič Tomc in dr. Deja Muck (UL NTF)

Mladim, otrokom in drugi zainteresirani javnosti želimo predstaviti uporabo umetne inteligence na različnih raziskovalnih področjih, s katerimi se ukvarjamo na Fakulteti za farmacijo.

Umetna inteligenca nam je lahko v pomoč pri prepoznavanju zdravilnih rastlin s pomočjo aplikacije – udeležencem bomo predstavili njihovo uporabo (užitne, zdravilne, aromatične rastline), nevarnosti (strupene rastline) ter izzive (zaščitene rastline, invazivne rastline).

Tehnologijo navidezne resničnosti lahko uporabljamo tudi pri učenju ročnih in drugih spretnosti v laboratoriju, saj nam ta omogoča vstop v realistična virtualna laboratorijska okolja, ne da bi dejansko fizično bili v laboratoriju.

Predstavili bomo tudi vlogo na umetni inteligenci temelječih spletnih orodij in klepetalne robote, ki so lahko usmerjeni v zdravstveno obravnavo uporabnika, v pomoč pa so nam tudi pri razumevanju kemijskih reakciji in vlogi sestavin v različnih izdelkih. Ob upoštevanju različnih algoritmov nam je umetna inteligenca tako lahko pomoč tudi pri oblikovanju personaliziranih kozmetičnih izdelkov.

Dogodek za vas pripravljajo raziskovalci Fakultete za farmacijo (UL FFA).