Novica



Nobelov nagrajenec za medicino in fiziologijo 2022: Svante Pääbo

02/11/2022

Švedski genetik Svante Pääbo je dobitnik letošnje Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino za odkritja, povezana z razvojem človeka in dednih zapisov izumrlih vrst človeka.

Ljudi so vedno zanimala vprašanja: kdo smo, kdo so naši predniki in do kakšne mere smo v sorodu z izumrlimi vrstami ljudi. Svante Pääbo je pionir na področju ugotavljanja sorodnosti med organizmi na osnovi proučevaja dednega zapisa (podobnosti med molekulami DNA).

 

V ostankih organizmov, ki so nekoč živeli, je malo molekul DNA in še te so lahko poškodovane. Poleg tega je lahko v teh najdbah tudi DNA mikroorganizmov in DNA kasneje živečih organizmov. Svante Pääbo je prilagodil in optimiziral genetske metode, da so omogočile vpogled v genom izumrlih vrst človeka. Tako je utemeljil novo znanstveno področje – paleogenomiko. Prvi je opisal tudi novo vrsto človeku podobnega organizma, ki je ime dobil po jami Denisova, določil pa je tudi dedni zapis Neandertalcev.

 

Prvi moderni človek se je razvil v Afriki pred približno 300.000 leti, Neandertalci pa so živeli v Evropi in Aziji pred približno 400.000–30.000 leti. S primerjavo dednega zapisa sodobnih ljudi in Neandertalcev je Pääbo ugotovil, da je njihov prvi skupni prednik živel pred približno 800.000 leti. Od 1 % do 4 % dednega zapisa modernih ljudi, katerih predniki izvirajo iz Evrope ali Azije (ne pa iz Afrike), je podedovanih od Neandertalcev. Podobno imajo ljudje s predniki iz jugovzhodne Azije in Melanezije okoli šest odstotkov DNA, podedovane od Denisovcev. Pääbova odkritja so omogočila boljše razumevanje razvoja človeka in potrditev naših sorodstvenih razmerij z Neandertalci oz. Denisovci.

 

 

 

 

 

dr. Irina Milisav, Medicinska fakulteta

 

 

 

 

Svante Pääbo se je rodil leta 1955 v Stockholmu na Švedskem. Doktorsko disertacijo je zagovarjal leta 1986 na Univerzi v Uppsali in bil podoktorski sodelavec na Univerzi v Zürichu v Švici ter kasneje na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju v ZDA. Leta 1990 je postal profesor na Univerzi v Münchnu v Nemčiji. Leta 1999 je ustanovil Inštitut Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo v Leipzigu v Nemčiji, kjer je še vedno aktiven. Je tudi izredni profesor na Inštitutu za znanost in tehnologijo Okinawa na Japonskem.


 

 

 

 

Ilustracije: Nobelov odbor za fiziologijo ali medicino

 

Ilustrator: Mattias Karlén

 

https://www.nobelprize.org/

logo