Najodličnejše raziskovalke in raziskovalce je na razglasitvi dosežkov pozdravil rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič. »Znanost nam je omogočila napredek in lagodna življenja, ki jih živimo danes, ko vsaj v našem delu sveta ne umiramo več zaradi različnih nalezljivih bolezni, ki so v preteklih stoletjih ubile na milijone ljudi; lahko potujemo po celem svetu; živimo v ogrevanih stanovanjih. A svet, v katerem živimo, ni enostaven, in znanost danes še vedno potrebujemo enako kot v preteklosti. Svet se srečuje z globalnimi problemi, kot je podnebna kriza, segrevanje planeta, nove nalezljive bolezni, energetska kriza … In to so težave, katerih rešitev lahko najde le znanost. Zato je pomembno, da družba znanost prepoznava in jo podpira. Del krepitve prepoznavnosti v družbi pa je tudi današnji dogodek, ko počastimo raziskovalce, ki so se po presoji strokovne komisije v preteklem letu še posebej izkazali s svojimi dosežki.«
Raziskovalke in raziskovalce je kot osrednji govorec nagovoril prof. dr. Matevž Dular, eden najmlajših rednih profesorjev na Fakulteti za strojništvo UL in znanstveni svetnik, specializiran za mehaniko tekočin, ultrazvok, kavitacijo in čiščenje vode; nosilec dveh prestižnih projektov Evropskega raziskovalnega centra (ERC). »Nagrade, za večino raziskovalcev, niti nimajo velikega pomena – no ja, priznam, prija. Kljub temu pa imajo dogodki, kot je današnji, velik pomen. Družba potrebuje zmagovalce in rada govori o njih. Če bo zaradi današnjega dogodka nekdo končno spoznal razliko med vremenom in podnebjem, če bo nekdo pasji kakec pobral s papirnato vrečko in ne s plastično, bo svet malo lepši. Velike spremembe se začnejo pri majhnih dejanjih in pri posamezniku,« je prepričan.
Priznanje za najodličnejše raziskovalne dosežke Univerze v Ljubljani v letu 2022 prejmejo:
𝐌𝐞𝐝𝐢𝐜𝐢𝐧𝐬𝐤𝐞 𝐦𝐚𝐬𝐤𝐞 𝐳𝐚 𝐞𝐧𝐤𝐫𝐚𝐭𝐧𝐨 𝐮𝐩𝐨𝐫𝐚𝐛𝐨 𝐩𝐫𝐞𝐝𝐬𝐭𝐚𝐯𝐥𝐣𝐚𝐣𝐨 𝐧𝐨𝐯𝐨 𝐩𝐨𝐭𝐞𝐧𝐜𝐢𝐚𝐥𝐧𝐨 𝐛𝐫𝐞𝐦𝐞 𝐳𝐚 𝐤𝐨𝐩𝐞𝐧𝐬𝐤𝐨 𝐨𝐤𝐨𝐥𝐣𝐞
Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Zavoda za gradbeništvo Slovenije in Vrije Universiteit Amsterdam so med prvimi proučili vplive mikroplastike iz medicinskih mask na kopenske nevretenčarje. Poleg bazičnega razumevanja odzivov organizmov na izpostavitev mikroplastiki, bo študija pripomogla k večanju ozaveščenosti o pomenu pravilnega odlaganja odpadnih medicinskih mask.
𝐇𝐮𝐦𝐚𝐧𝐢𝐳𝐚𝐜𝐢𝐣𝐚 𝐝𝐞𝐥𝐚 𝐢𝐧 𝐯𝐨𝐝𝐞𝐧𝐣𝐚 𝐥𝐣𝐮𝐝𝐢 𝐯 𝐝𝐢𝐠𝐢𝐭𝐚𝐥𝐧𝐢 𝐝𝐨𝐛𝐢
Izr. prof. dr. Matej Černe, raziskovalec z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, se je v svojem delu ukvarjal s humanizacijo dela in vodenja ljudi v digitalni dobi. Niz člankov, objavljenih v vplivnih revijah s področja organizacijskih ved in vodenja, organizacijske psihologije in poslovne informatike, se nanaša na prijeme, kako delovno mesto in delo samo v digitalni dobi oz. s tehnologijo oblikovati na bolj človeški način.
𝐈𝐧𝐭𝐞𝐠𝐫𝐚𝐭𝐢𝐯𝐧𝐢 𝐩𝐫𝐢𝐬𝐭𝐨𝐩 𝐤 𝐯𝐫𝐞𝐝𝐧𝐨𝐭𝐞𝐧𝐣𝐮 𝐭𝐫𝐚𝐣𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝐬𝐭𝐚𝐧𝐨𝐯𝐚𝐧𝐣𝐬𝐤𝐢𝐡 𝐬𝐨𝐬𝐞𝐬𝐤 𝐳 𝐮𝐩𝐨𝐫𝐚𝐛𝐨 𝐣𝐚𝐯𝐧𝐨 𝐝𝐨𝐬𝐭𝐨𝐩𝐧𝐢𝐡 𝐩𝐫𝐨𝐦𝐞𝐭𝐧𝐢𝐡 𝐩𝐨𝐝𝐚𝐭𝐤𝐨𝐯
Raziskovalci s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani so naredili študijo, ki vzpostavlja povezavo med meritvami prometnih zgostitev in oceno trajnosti, z namenom prikazati izvedljivost vključevanja indikatorjev časa potovanja v standarde ocenjevanja trajnosti stanovanjskih sosesk. Članek Prispeva k razvoju analitičnih prijemov in kazalcev za obravnavo variabilnosti potovalnih časov, ki lahko ovrednotijo obseg prometnih zgostitev in učinkovitost potovanj na izbranih strateških trasah v izbranih časovnih presekih, tudi v primerih, ko so podatkovni viri za oceno omejeni.
𝐏𝐞𝐫𝐨𝐯𝐬𝐤𝐢𝐭𝐧𝐨-𝐂𝐈𝐆𝐒 𝐭𝐚𝐧𝐝𝐞𝐦𝐬𝐤𝐞 𝐬𝐨𝐧𝐜̌𝐧𝐞 𝐜𝐞𝐥𝐢𝐜𝐞: 𝐨𝐝 𝐜𝐞𝐫𝐭𝐢𝐟𝐢𝐜𝐢𝐫𝐚𝐧𝐞 𝐮𝐜̌𝐢𝐧𝐤𝐨𝐯𝐢𝐭𝐨𝐬𝐭𝐢 𝐩𝐫𝐞𝐭𝐯𝐨𝐫𝐛𝐞 𝟐𝟒,𝟐 % 𝐩𝐫𝐨𝐭𝐢 𝟑𝟎 % 𝐢𝐧 𝐧𝐚𝐩𝐫𝐞𝐣
Raziskovalna skupina Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko (LPVO) s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in raziskovalci Helmholtz Zentrum Berlin so izdelali rekordno monolitno perovskitno-CIGS tandemsko sončno celico. Izračuni so pokazali, da optimizirana perovskitno-CIGS tandemska sončna celica lahko proizvede 30% več energije, kot bi ju sama perovskitna ali CIGS enospojna celica. Rezultati tako potrjujejo obetavnost nove tehnologije tandemskih sončnih celic in definirajo potrebne optične izboljšave za nadaljnjo rast učinkovitosti pretvorbe.
𝐍𝐞𝐦𝐚𝐭𝐬𝐤𝐢 𝐛𝐢𝐭𝐢 𝐢𝐧 𝐮𝐧𝐢𝐯𝐞𝐫𝐳𝐚𝐥𝐧𝐚 𝐥𝐨𝐠𝐢𝐜̌𝐧𝐚 𝐯𝐫𝐚𝐭𝐚
Asist. dr. Žiga Kos s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je v raziskovalnem članku pokazal funkcionalnost nematskih tekočih kristalov za izvajanje računskih operacij. Članek sprva uvede matematično formulacijo nematskih računskih bitov kot defektnih stanj ter nato pokaže, da lahko z nadzorom dinamičnih lastnosti implementiramo logične operacije na posameznih nematskih bitih. V sistemih več nematskih bitov pa vodijo močne korelacije do univerzalnih logičnih vrat, kar je pomemben korak k uporabi mehke snovi za procesiranje informacij.
𝐍𝐨𝐯𝐚 𝐦𝐞𝐭𝐨𝐝𝐚 𝐢𝐧 𝐞𝐯𝐚𝐥𝐯𝐚𝐜𝐢𝐣𝐬𝐤𝐚 𝐦𝐞𝐭𝐨𝐝𝐨𝐥𝐨𝐠𝐢𝐣𝐚 𝐳𝐚 𝐯𝐢𝐳𝐮𝐚𝐥𝐧𝐨 𝐬𝐥𝐞𝐝𝐞𝐧𝐣𝐞 𝐨𝐛𝐣𝐞𝐤𝐭𝐨𝐯
Vizualno sledenje objektov je eden od osrednjih problemov računalniškega vida. Klasične metode so sposobne podajanja lokacije le kot pravokotne regije, kar pa za mnogo aplikacij ni dovolj natančno. Raziskovalci s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani so se lotili tega problema tako, da so razvili nov sledilnik, ki je sposoben izračunavanja izredno natančnega modela objekta in ga segmentirati iz ozadja v vsaki sliki.
𝐑𝐚𝐳𝐯𝐨𝐣 𝐞𝐧𝐞𝐫𝐠𝐢𝐣𝐬𝐤𝐨 𝐮𝐜̌𝐢𝐧𝐤𝐨𝐯𝐢𝐭𝐞𝐠𝐚 𝐢𝐧 𝐡𝐢𝐭𝐫𝐨-𝐨𝐝𝐳𝐢𝐯𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐞𝐥𝐞𝐤𝐭𝐫𝐨-𝐩𝐞𝐫𝐦𝐚𝐧𝐞𝐧𝐭𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐦𝐚𝐠𝐧𝐞𝐭𝐚 𝐳 𝐫𝐞𝐠𝐞𝐧𝐞𝐫𝐚𝐜𝐢𝐣𝐨 𝐦𝐚𝐠𝐧𝐞𝐭𝐧𝐞 𝐞𝐧𝐞𝐫𝐠𝐢𝐣𝐞
Po podatkih Mednarodne agencije za energijo se bodo globalne potrebe po hlajenju in klimatizaciji v naslednjih 30 letih potrojile. Obstoječe tehnologije potrebujejo znatno izboljšanje energetske učinkovitosti in odpravo okolju škodljivih hladiv. Raziskovalci Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani so zato razvili nov koncept statičnega elektro-permanentnega izvora magnetnega polja brez gibljivih delov.
𝐈𝐳𝐝𝐞𝐥𝐚𝐯𝐚 𝐧𝐨𝐯𝐞 𝐦𝐞𝐭𝐨𝐝𝐨𝐥𝐨𝐠𝐢𝐣𝐞 𝐫𝐚𝐳𝐢𝐬𝐤𝐨𝐯𝐚𝐧𝐣𝐚 𝐤𝐢𝐭𝐚𝐣𝐬𝐤𝐞 𝐟𝐢𝐥𝐨𝐳𝐨𝐟𝐢𝐣𝐞 𝐢𝐧 𝐮𝐯𝐞𝐝𝐛𝐚 𝐧𝐨𝐯𝐞 𝐦𝐞𝐭𝐨𝐝𝐞 𝐭𝐫𝐚𝐧𝐬𝐤𝐮𝐥𝐭𝐮𝐫𝐧𝐞 𝐩𝐨𝐬𝐭𝐩𝐫𝐢𝐦𝐞𝐫𝐣𝐚𝐥𝐧𝐞 𝐬𝐮𝐛𝐥𝐚𝐜𝐢𝐣𝐞
Prof. dr. Jana Rošker s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v preteklih letih razvila novo metodo za analizo transkulturne filozofije s poudarkom na analizah in interpretacijah tradicionalne kitajske filozofije. V tem okviru je razvila novo metodo kontrastne analize idejnih paradigem in filozofskih sistemov, ki so se razvili v okviru različnih filozofskih tradicij in njihovih zgodovinskih kontekstov. To metodo, ki temelji na upoštevanju različnih kulturno pogojenih referenčnih okvirov in se lahko uporablja v transkulturnih post-primerjalnih filozofskih raziskavah, je poimenovala metoda sublacije.
𝐔𝐜̌𝐢𝐧𝐤𝐨𝐯𝐢𝐭𝐨𝐬𝐭 𝐛𝐫𝐢𝐬𝐚 𝐧𝐨𝐬𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐝𝐞𝐥𝐚 𝐳̌𝐫𝐞𝐥𝐚 𝐢𝐧 𝐬𝐥𝐢𝐧𝐞 𝐩𝐫𝐢 𝐨𝐝𝐤𝐫𝐢𝐯𝐚𝐧𝐣𝐮 𝐫𝐚𝐳𝐥𝐢𝐜̌𝐢𝐜 𝐃𝐞𝐥𝐭𝐚 𝐢𝐧 𝐎𝐦𝐢𝐜𝐫𝐨𝐧 𝐒𝐀𝐑𝐒-𝐂𝐨𝐕-𝟐
Raziskovalci Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ter Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani so v raziskavi o različicah Delta in Omikron SARS-CoV-2 dokazali pomembne razlike pri učinkovitosti brisa nosnega dela žrela in sline. Raziskava je pomembna z več stališč. Dokazali smo, da je različica Delta SARS-CoV-2 povzročila težji potek okužbe v primerjavi z različico Omikron. Pacienti, okuženi z Delta različico, so imeli dokazano višje virusno breme, v obeh kužninah. Hkrati pa smo z raziskavo ovrgli pomisleke, da bi lahko vzorec sline nadomestil NF, saj se je NF izkazal za boljšo kužnino.
𝐒𝐭𝐫𝐮𝐤𝐭𝐮𝐫𝐧𝐚 𝐩𝐨𝐝𝐥𝐚𝐠𝐚 𝐳𝐚 𝐤𝐨𝐧𝐬𝐭𝐢𝐭𝐮𝐭𝐢𝐯𝐧𝐨 𝐚𝐤𝐭𝐢𝐯𝐧𝐨𝐬𝐭 𝐢𝐧 𝐢𝐦𝐮𝐧𝐨𝐦𝐨𝐝𝐮𝐥𝐚𝐭𝐨𝐫𝐧𝐨 𝐬𝐩𝐨𝐬𝐨𝐛𝐧𝐨𝐬𝐭 𝐬 𝐩𝐫𝐨𝐭𝐞𝐢𝐧𝐨𝐦 𝐆 𝐬𝐤𝐥𝐨𝐩𝐥𝐣𝐞𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐫𝐞𝐜𝐞𝐩𝐭𝐨𝐫𝐣𝐚 𝐁𝐈𝐋𝐅𝟏, 𝐤𝐨𝐝𝐢𝐫𝐚𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐯 𝐠𝐞𝐧𝐨𝐦𝐮 𝐯𝐢𝐫𝐮𝐬𝐚 𝐄𝐩𝐬𝐭𝐞𝐢𝐧-𝐁𝐚𝐫𝐫
Maša Mavri z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani je sodelovala v mednarodni raziskavi, s katero so prikazali strukturno in funkcionalno osnovo konstitutivnega prenosa signala pri receptorju BILF1. Raziskava je bila objavljena v ugledni reviji s področja imunologije Immunity s faktorjem vpliva 47,47.
𝐈𝐬𝐤𝐫𝐞𝐧𝐞 𝐜̌𝐞𝐬𝐭𝐢𝐭𝐤𝐞 𝐯𝐬𝐞𝐦 𝐫𝐚𝐳𝐢𝐬𝐤𝐨𝐯𝐚𝐥𝐤𝐚𝐦 𝐢𝐧 𝐫𝐚𝐳𝐢𝐬𝐤𝐨𝐯𝐚𝐥𝐜𝐞𝐦!
tč
Več informacij na spletni strani UL.
