Humanistika! Glasovi za humanistiko

Zbornična dvorana rektorata Univerze v Ljubjani, 3. junij 2026

V Zbornični dvorani rektorata Univerze v Ljubljani je bil 3. junija 2026 posvet o smislu in pomenu humanističnih ved v sodobnem svetu, o vprašanju, zakaj sta pozorno raziskovanje in sočutno razumevanje človeka, družbe, kulture, jezikov, zgodovine in umetnosti vedno pomembna in danes prav posebej dragocena.

Posvet sta organizirali Nike Kocijančič Pokorn in Andreja Žele, profesorici Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF). Povabili sta raziskovalke in raziskovalce, profesorice in profesorje UL FF, da predstavijo svoje poglede na svoje humanistične vede ter sicer smisel, pomen in vlogo humanistike v našem času.

Njihovi glasovi za humanistiko želijo razpreti humanistične vede kar najbolj široki javnosti, zlasti mladim, in vabijo k pogovoru o humanistiki in s tem o nas vseh.

Posvet sta odprla rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič in Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Vabljeni k ogledu posnetka posveta. Vabljeni v humanistiko. Vabljeni k razmišljanju o nas.

Andreja Žele, Oddelek za slovenistiko UL FF

Včasih se zdi, da humanistika postaja nekaj samoumevnega. S tem morda ne bi bilo nič narobe, če s to vrsto samoumevnosti ne bi izgubljali svojega odnosa do humanistike in hkrati s tem razumevanje človeka oziroma sočloveka in medčloveških odnosov. Postopoma izgubljamo s tem samozavedanje in soodgovornost za vse, kar se dogaja okoli nas.

Nike Kocijančič Pokorn, Oddelek za prevajalstvo UL FF

S prevajanjem sprejmamo druge kot goste v svojem domu, se odpiramo njihovim jezikom, tradicijam, verovanjem in prepričanjem. Prevajanje je dejanje strpnosti, s pomočjo katerega podiramo meje svoje lastne zamejenosti, obenem ohranjamo svojo različnost in različnost drugih.

Sašo Jerše, Oddelek za zgodovino UL FF

Zgodovina je znanost za svobodo človeka. To je njen smisel. Humanistika so znanosti za svobodo človeka. To je njihov smisel.

Miha Kovač, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo UL FF

Skrajni čas je, da o kakovosti univerz nehamo razmišljati le skozi prizmo števila podeljenih diplom, pridobljenega raziskovalnega denarja in anket o zadovoljstvu študentk in študentov, ampak tudi skozi prizmo njihove bralne pismenosti. Skrajni čas je tudi, da se nehamo ukvarjati s tem, kako po celotni vertikali narediti izobraževalni sistem čim bolj igriv in enostaven, ampak da namesto tega začnemo znova ceniti miselne napore in humanistiko spet naredimo zahtevno.

Tina Milavec, Oddelek za arheologijo UL FF

Humanistika ni nasprotje naravoslovja, tehnike in digitalnega, ampak je in mora biti njuna tesna sodelavka.

David Movrin, Oddelek za klasično filologijo UL FF

Smisel humanistike, prav posebej študijev klasične filologije, najdem še kje drugje. Denimo v lucidni potezi naših predhodnikov, ki so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pred stavbo rektorata ljubljanske univerze postavili antično figuro Evrope, ki se izteza navzgor, proti svetlobi in soncu. Več kot očitno si niso delali iluzij glede vsakršnih ovir pri tem početju, saj so dali zraven bika, ki skuša to dinamično iskalko lepega in dobrega ravno pred rektoratom zgrabiti za noge in jo potegniti dol.

Gregor Pompe, Oddelek za muzikologijo UL FF

Kaj nam pove kvaliteta in kvantiteta tipa glasbe, ki prevladuje v sodobni družbi? Ali nam morda ne sugerira temeljnih vrednot našega časa in ali se te morda prve ne odčitajo prav v glasbi, šele nato pa tudi v ostalih umetnostih, dokler se nam, ko je to skorajda že prepozno, ne razkrijejo tudi v vsakodnevnem življenju?

Vid Snoj, Oddelek za primerjalno književnost UL FF

Literarna veda nam pomaga razumeti, kar nas je v literaturi nagovorilo, ker je dobro najdeno z besedo in ker smo v tem najdenju, v tej ubeseditvi prepoznali svojo lastno misel, ki se je nagibala k ubesedenju, a zanjo nismo našli prave besede, ali svoje lastno občutje, ki je bilo še preveč motno, da bi se sploh začelo nagibati k besedi.

Ksenija Vidmar Horvat, Oddelek za sociologijo UL FF

Naš čas zaznamuje mnoštvo kriz. Kriza smisla, kriza resnice in kriza zaupanja v znanost so tri med njimi, ki jih v dobri družbi humanistke moramo, in zmoremo, zapeljati v smeri, ki bodo prinesle rešitve.

Blaž Zabel, Oddelek za filozofijo UL FF

Filozofi se ne bojimo nobenih vprašanj, niti tistih, ob katerih večina ljudi v nevednosti obnemi ali od neprijetnosti povesi pogled.