Obiskovalci se bodo obenem seznanili s široko uporabnostjo čebeljih pridelkov za naš vsakdan. Na predavanju bodo imeli možnost zastavljanja vprašanj oziroma sodelovanja v diskusiji s strokovnjakom.

Koordinator projekta: dr. Miha Slapničar, PeF, Center KemikUm

Izvedba: Aljaž Debelak, Čebelarska zveza Slovenije

Mehanizem spuščanja in dvigovanja “ribe” v vodi bodo primerjali z mehanizmi spuščanja in dvigovanje pravih rib ter se pogovarjali o podobnostih in razlikah med modelom in živimi predstavniki rib.

Zaradi omejenega števila razpoložljivih mest je za udeležbo na delavnicah obvezna prijava na e-naslov mojca.cepic@pef.uni-lj.si. Pri prijavi, prosimo, navedite:

1. ime delavnice,

2. uro izvedbe delavnice,

3. število udeležencev, ki jih prijavljate na delavnico.

Koordinatorica projekta: dr. Mojca Čepič, PeF, v sodelovanju s študenti PeF

Na eksperimentalni delavnici o skrivnostnem zlatu čebel, človeku zdravilni snovi, bo lahko sočasno sodelovalo od 10 do 15 učencev in dijakov, ki bodo med posameznimi poskusi prosto prehajali. Na fakulteti bodo poskrbeli za vodeno izvajanje poskusov s področja naravoslovnih znanosti, od spremljevalcev pa pričakujejo nadzor in skrb za varnost učencev in dijakov.

Zaradi omejenega števila razpoložljivih mest je za udeležbo na delavnicah obvezna prijava na e-naslov miha.slapnicar@pef.uni-lj.si. Pri prijavi, prosimo, navedite:

1. ime delavnice,

2. uro izvedbe delavnice,

3. število udeležencev, ki jih prijavljate na delavnico.

Koordinator projekta: dr. Miha Slapničar, PeF, Center KemikUm, v sodelovanju s študenti PeF

Tej temi bo posvečeno predavanje dr. Matjaža Gregoriča z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Predavatelj bo predstavil, kako skušajo raziskovalci po eni strani razumeti evolucijski pomen pajčjega prediva vse od nivoja molekul do uporabe tega prediva za gradnjo visoko zmogljivih mrež, po drugi strani pa ima predivo pajkov zaradi svojega pestrega nabora zanimivih mehanskih lastnosti izjemen potencial kot biomaterial za človeško uporabo.

Čeprav zaenkrat še nismo dosegli rutinske uporabe pajčjega prediva za kakršenkoli namen, to živahno raziskovalno področje nakazuje uporabnost v praktično vseh sferah našega življenja – od neposredne uporabe materiala in izdelave novih himernih biomaterialov do izboljšave sintetičnih in izuma novih materialov.

Predavanje: dr. Matjaž Gregorič, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalni center SAZU

Moderiranje: dr. Vesna Ferk Savec, PeF, Center KemikUm

Učenci bodo na njih odkrivali predvsem zanimive pojave, se seznanjali z živimi bitji ter tako spoznavali lepote naravoslovja. Pri vsaki delavnici bo naenkrat lahko sodelovalo od 5 do 7 učencev, ki bodo med delavnicami prosto prehajali. Na fakulteti bodo poskrbeli za vodeno izvajanje poskusov s področja naravoslovnih znanosti, od spremljevalcev pričakujejo nadzor in skrb za varnost učencev.

Zaradi omejenega števila razpoložljivih mest je za udeležbo na delavnicah obvezna prijava na e-naslov jerneja.pavlin@pef.uni-lj.si. Pri prijavi, prosimo, navedite:

1. ime delavnice,

2. uro izvedbe delavnice,

3. število udeležencev, ki jih prijavljate na delavnico.

Koordinatorici projekta: dr. Jerneja Pavlin in dr. Ana Gostinčar Blagotinšek, PeF, v sodelovanju s študenti PeF

V ospredju pozornosti letošnje aktivnosti bo koledovanje, ki je po vsej Romuniji večplastna predstava, saj jo soustvarijo besede, glasba, gibi, ples in umetniške uprizoritve.

Vas postane velik oder, ki ima pri razvoju karnevala več vlog in na katerem skupina mladih fantov odigra svoje vloge. Slednji pa so le glavni kolektivni igralec v širšem socio-dramatskem dogajanju, v katerem na različne načine nastopajo moški, ženske ter domišljijska bitja. V celotni vasi, v kateri se dogajanje odvija, pa vas ni le oder, temveč včasih tudi občinstvo, igralec, režiser ali dramatik. Vaščani se običajno zavedajo, da ustvarjajo predstavo oz. karnevalsko uprizoritev, in da v njej igrajo.

Koledovanje s „kozo”

Mimične igre, v katerih je glavni rekvizit živalska maska, so razširjene po vsem svetu in so zelo raznolike, tudi v Srednji in Vzhodni Evropi jih pogosto srečamo.

Ena izmed bolj razširjenih mask je »koza«, povezana z likom, imenovanim »rourita« oziroma »slepec«, katerega obstoj v Evropi je izpričan že v antiki.

Obredi, miti in legende z dako-romunskega območja so del lovske kulture, vendar lahko „lovska ideologija postane pastoralna ideologija,” pojasnjuje Mircea Eliade, eden največjih romunskih antropologov.

V karpatsko-donavskih deželah predstavlja podoba živali, ki jo dosežemo tako, da se preoblečemo vanjo in uprizorimo preprosto predstavo, vidike iz življenja živali, ki živijo na teh področjih. Teatralna podoba koze pa predstavlja mitološko žival, ki je ločena od resničnosti in po navadi predstavlja abstrakten simbol za plodnost zemlje.

Koordinatorica projekta: dr. Ioanna-Carmen Jieanu, FF

Na začetku bo doc. dr. Nina Petek z Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predstavila pomen stripa kot medija dinamičnega posredovanja filozofskega izročila budizma, nakar bo sledila projekcija stripa, ki ga je ustvaril akademski slikar in stripar Ciril Horjak, dogodek pa bo zaokrožila delavnica skupinskega branja stripovske zgodbe.

Dogodek bo na zabaven in slikovit, a hkrati globoko sporočilen način nagovoril strokovno, kot tudi širše občinstvo, hkrati pa počastil tudi 2500. obletnico smrti Siddharthe Gvutame Buddhe.

Koordinatorica projekta: dr. Nina Petek, Oddelek za filozofijo, FF

Priprava in predstavitev stripa: Ciril Horjak, akademski slikar, ilustrator, karikaturist in stripar

Ker je zadnji septembrski dan tradicionalno rezerviran za Evropsko noč raziskovalcev, bo 29. septembra 2023 osnovnim in srednjim šolam v okviru ARNES-ovih učilnic omogočen dostop do spletne e-učilnice z vsebinami aktivnosti Jaz, žival.  

Te odgovarjajo na vprašanja, kot so: ali ima žaba jetra, kateri je glavni čut, ki ga uporabljajo kiti, ali so avstralopiteki bolje plezali ali bolje hodili po dveh nogah, ali imajo vse višje živali kri ipd. Učenci in dijaki se lahko preizkusijo v poznavanju različnih živali in njihovih notranjih zgradb, obenem pa si lahko ogledajo kar nekaj zanimivosti iz živalskega sveta.  

Dostop do vsebin Jaz, žival na portalu ARNES učilnice na povezavi https://www.arnes.si/jaz-zival-e-delavnica-na-evropsko-noc-raziskovalcev/ ostaja odprt. Vljudno vabljeni k ogledu in obisku!

Koordinatorica: dr. Petra Golja, BF 

Izvajalci: Skupina za antropologijo, Katedra za fiziologijo, antropologijo in etologijo, BF 

Tokrat bodo dejavnosti festivala Antika posvečene raziskovanju vloge živali v antični kulturi (jezik, napisi, itd.). Festival bo potekal v obliki interaktivnih (glasbenih, epigrafskih, kulturnozgodovinskih) in jezikovnih delavnic.

I. INTERAKTIVNE KULTURNO-CIVILIZACIJSKE DELAVNICE (Filozofska fakulteta in/ali Foersterjev vrt za Filozofsko fakulteto)

– Antična kuhinja (med 9. in 15. uro; za dijake SŠ)

– Učna ura v Emoni (med 9. in 15. uro; za učence OŠ)

– Dotakni se antične Emone (med 9. in 15. uro; primerno za vse udeležence)

– Sprehod po Emoni (med 9. in 15. uro; primerno za vse udeležence)

– Spoznajmo lapidarij: rimski vsakdan skozi prizmo antičnih kamnitih spomenikov Narodnega muzeja Slovenije (med 9. in 15. uro; primerno za OŠ)

II. JEZIKOVNE DELAVNICE (latinščina, stara grščina in nova grščina, med 9. in 15. uro; primerno za učence od 6. do 9. razreda OŠ in za dijake SŠ; Filozofska fakulteta)

– Hiper! Super! (Že veš, da staro grščino in latinščino uporabljaš vsak dan?)

– Latine loqui amo Ave. Quomodo vales?

– Veni, vidi novi! Jezikovna delavnica za SŠ

– Colloquia Latina

III. KULTURNO-CIVILIZACIJSKE DELAVNICE IN PREDAVANJA (Filozofska fakulteta)

– Jezo, boginja, zapoj – Homerjeva Iliada nekoč in danes (med 9. in 15. uro; primerno za vse udeležence)

– Winnie ille Pu – nepričakovani bestsellerAlexandra Lenarda

– Antična mitologija: „Slika pove več kot tisoč besed“ (med 9. in 15. uro; primerno za vse udeležence)

Koordinatorica projekta: dr. Sonja Weiss, FF

Več informacij o dogajanju je na voljo v programu Festivala Antika.

Marca 2020 je bila v Sloveniji razglašena epidemija COVID-19. Zaradi množičnega odrejanja dela na domu so tudi prostori Inštituta za novejšo zgodovino ostajali prazni. Zaposleni, ki so občasno delali v pisarni, so s seboj pripeljali svoje hišne ljubljenčke, kar je marsikateremu raziskovalcu pomagalo prebroditi čas epidemije.

Ta pozitivna izkušnja je sprožila vprašanje, kako se je interakcija med živalmi in ljudmi spreminjala v času kriz v 20. stoletju. Odgovore bomo poiskali na delavnici, ki je namenjena učencem osnovne šole.

Udeleženci se bodo naučili, kako poiskati različne vire in iz njih izluščiti zanimive zgodbe, ki obravnavajo (domače) živali. Iz zbranih zgodb, fotografij in risb bodo nato izdelali knjižico, manjkala pa ne bo niti slastna malica. Za pristnejše vzdušje lahko s seboj pripeljejo svoje hišne ljubljenčke (ustrezno socializirane pse).

Koordinator projekta: dr. Andrej Pančur, INZ