Ljubljana in Ljubljanica – plovba z ladjo Ponirek
Plovba z ladjo Ponirek je namenjena učencem in dijakom šol, ki sodelujejo na Evropski noči raziskovalcev.
Screenshot_283
Ljubljano, Ljubljanico in njune mostove bo predstavila v nekoliko drugačni luči, saj bosta dr. Uroš Stepišnik in Sašo Stefanovski z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete plovbo pospremila s predavanjem na temo Ljubljana in Ljubljanica.
Plovba z ladjo Ponirek je donacija ponudnika plovb po Ljubljanici Barka Ljubljanica – Lakercraft d.o.o. projektu Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti! in je namenjena zaključeni skupini učencev, dijakov in raziskovalcev.
ZNANSTVENI BAZAR
Znanstveni bazar na Mestnem trgu je priložnost, da spoznate raziskovalke in raziskovalce fakultet in akademij Univerze v Ljubljani ter njihove številne kolegice in kolege z drugih znanstvenoraziskovalnih ustanov.
8 9 banner
STOJNICE
Nova spoznanja o človeški ribici v pomoč človeku in ribici
Koordinatorja: dr. Peter Trontelj in dr. Hans Recknagel, Biotehniška fakulteta.
Vsaki vrsti svoje ime – Scopoli, pionir taksonomije na Slovenskem
Koordinatorja: dr. Peter Trontelj in dr. Iztok Tomažič, Biotehniška fakulteta.
Žuželke v jeziku – slovenska in češka poimenovanja žuželk in njihova raba v frazemih
Koordinatorica: dr. Petra Stankovska, Filozofska fakulteta.
Žival v človeku
Koordinatorica: dr. Petra Žvab Rožič, Naravoslovnotehniška fakulteta.
Sladkalnica
Koordinatorica: dr. Irina Milisav, Medicinska fakukteta.
Obraz pove vse: ocenjevanje bolečine pri živalih s pomočjo obrazne mimike
Koordinatorica: dr. Alenka Seliškar, Veterinarska fakulteta.
Uporaba živali v raziskovalne namene omogoča napredek v medicini in pripomore tudi k izboljšanju dobrobiti živali
Koordinatorica: dr. Tatjana Pirman, Biotehniška fakulteta.
Virusne bolezni: prenos povzročitelja žival-človek-žival in preprečevanje prenosa okužbe na primeru afriške prašičje kuge
Koordinatorica: dr. Jana Brankovič, Veterinarska fakulteta.
Živalske maske v romunskih ljudskih dramskih besedilih
Koordinatorica: dr. Ioanna-Carmen Jieanu, Filozofska fakulteta.
Mačja debata: Kaj za mačko pomeni biti moderna mačka?
Koordinatorica: Pšenica Kovačič iz Centra mačje kulture Minami Kat.
Vloga živali v pozni bronasti in starejši železni dobi
Koordinatorici: dr. Manca Vinazza in dr. Tamara Leskovar, Filozofska fakulteta
Možnosti za razvoj aktivnosti s pomočjo konj
Koordinator: dr. Klemen Potočnik, Biotehniška fakulteta
Doživi Evropo
Hiša EU – Predstavništvo Evropske komisije in Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji
Predstavitev projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti! in raziskovalne dejavnosti na področju humanistike. Nagradni kviz Evropske noči raziskovalcev.
Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete
Knjige in znanost
Znanstvena založba Filozofske fakultete in Knjigarna Filozofske fakultete
Vljudno vabljeni!
KONCERTI IN VEČERNO DOGAJANJE
Ko bo dan prerastel v Noč, bodo koncerti, večerno dogajanje in druženje z raziskovalci vabili na Mestni trg.
8 9 banner
19:00 Pevski zbor Veterinarske fakultete Phrenicus, zborovodkinja Katja Bogovič, in Študentski pevski zbor Filozofske fakultete, zborovodja dr. Matjaž Barbo, koncert
20:00 Anbot, koncert
21:00 Angel’s Ex, rock koncert
Vstop bo prost. Vljudno vabljeni!
Intervju s Svenjo Fischbach, MSCA štipendistko
Svenja Fischbach je doktorska študentka, socialna delavka in raziskovalka iz Nemčije, ki kot MSCA štipendistka sodeluje s Fakulteto za socialno delo Univerze v Ljubljani.
1670325931345
Njena akademska področja so raziskave revščine, socialne politike in socialne pravičnosti, subjektivno orientirani raziskovalni pristopi z vključevanjem uporabnikov storitev ter participativne prakse socialnega dela.
V pogovoru z dr. Sašo Jeršetom, vodjo Noči, bo predstavila projekt ASTRA (Applying Sustainability Transition Research in Social Work tackling Major Societal Challenge of Social Inclusion), v katerem sodeluje – projekt, ki je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020.
Njena raziskovalna tema so Socialne posledice migracij oskrbe za lokalne skupnosti in njihove ženske v Srbiji / The Social Consequences of Care Migration for Local Communities and its Women in Serbia.
Pogovor se bo dotaknil tudi vprašanj, kot so: zakaj je pomembno obravnavati revščino in socialno pravičnost tudi na akademskem področju, kakšen je vpliv njenega raziskovalnega dela na vsakdanje življenje državljanov in kako bi lahko spodbudili zanimanje mladih za raziskovalno in znanstveno kariero.
Vljudno vabljeni!
Intervju s prof. dr. Mirjam Mencej, prejemnico ERC projekta
Prof. dr. Mirjam Mencej z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete je v letošnjem letu prejela ugledni projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za uveljavljene raziskovalce (Advanced Grant), in sicer za projekt Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi (akronim: DEAGENCY).
mirjam mencej foto
Namen projekta je doseči celovito razumevanje vloge mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi.
Namesto, da bi izkušnje posameznikov z mrtvimi razumeli zgolj kot izraze »ljudskega verovanja« ali simbole in metafore kulturnih in družbenih problemov in sprememb, bodo mrtvi v projektu obravnavani kot aktivni akterji v odnosih med posamezniki in širšimi družbenimi in kulturnimi procesi.
V sklopu projekta bo prof. dr. Mencej s svojo skupino raziskovalcev raziskovala, kako mrtvi vplivajo na razmišljanja, vrednote in vedenje posameznikov; kako so vključeni v njihove socialne odnose; in kakšen vpliv imajo na posameznike znotraj širšega družbenega, kulturnega in političnega konteksta.
V projektu bo sodelovalo deset raziskovalcev in raziskovalk iz Slovenije in tujine, etnografske raziskave bodo opravljali v Sloveniji, na Madžarskem, Slovaškem in v Bosni in Hercegovini.
O ERC projektu DEAGENCY in raziskovalnem delu se bo z dr. Mirjam Mencej pogovarjala prof. dr. Uršula Čebron Lipovec, predstojnica Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
Vljudno vabljeni!
OTVORITEV EVROPSKE NOČI RAZISKOVALCEV – MESTNI TRG
Z otvoritvijo, ki bo potekala na Mestnem trgu ob 11. uri, se bo začelo celodnevno dogajanje Evropske noči raziskovalcev 2023!
8 9 banner
Aktivnosti Noči se bodo odvijale na Mestnem trgu, v Magistratu in Pritličju ter na številnih drugih lokacijah v Ljubljani. Pridružite pa se nam lahko tudi v Mariboru, Cerknici in Vipavi!
OTVORITEV
11:00 Otvoritev Noči
Trio flavt Filozofske fakultete: Lea Pinter, Neža Verbovšek in Ana Sodja
Pesem o projektu: Ema Krečič in dr. Matjaž Barbo
Nagovori vodje projekta dr. Saše Jeršeta, vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneje Jug Jerše in dr. Stojana Sorčana, nacionalne kontaktne točke za Ukrepe Marie Sklodowske Curie na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije
PREDSTAVITVI
12:00 Karierni centri UL na Evropski noči raziskovalcev
Koordinatorici: Sabina Mikuletič Zalaznik, Karierni centri UL, Zala Simčič Službe UL za razvoj klubov alumnov.
16:00 Spoznajte sokolarstvo
Nejc Nastran, dr. vet. med., bo predstavil sokolarstvo. Koordinatorica: dr. Mateja Gaber, Filozofska fakulteta.
KONCERTI IN VEČERNO DOGAJANJE
19:00 Pevski zbor Veterinarske fakultete Phrenicus, zborovodkinja Katja Bogovič, in Študentski pevski zbor Filozofske fakultete, zborovodja dr. Matjaž Barbo, koncert
20:00 Anbot, koncert
21:00 Angel’s Ex, rock koncert
Vstop bo prost. Vljudno vabljeni!
Pripovedovanje pravljic v rezijanščini z Luigio Negro
Ljudske pravljice iz Rezije, ki jih je zbral in zapisal akademik dr. Milko Matičetov, predstavljajo rezijansko, slovensko in svetovno kulturno dediščino. Med mladimi in najširšo javnostjo so postale zelo popularne ob izidu antologije z naslovom Zverinice iz Rezije, ki je izšla leta 1973 z ilustracijami Ančke Gošnik Godec.
zala_doupona_rezijska_1
Ob 50. obletnici izida antologije Zverinice iz Rezije se je Pedagoška fakulteta v sklopu projekta Evropska noč raziskovalcev – Humanistika, to si ti! povezala z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO). Začela je z aktivnostjo na temo živalskih rezijanskih pravljic.
Na Pedagoški fakulteti so pripravili kratek uvod v rezijanske pravljice in k sodelovanju pritegnili pravljičarko Luigio Negro iz Muzeja rezijanskih ljudi. Pod mentorstvom Suzi Bricelj z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje so študenti in študentke ALUO, smeri Ilustracija, ilustrirali nekatere pravljice iz zbirke Zverinice iz Rezije.
Njihove ilustracije so bile razstavljene v okviru semestrske razstave na ALUO, v Knjižnici Damirja Fiegla v Gorici, Italija, in v galeriji Peti štuk na Filozofski fakulteti. Od 23. septembra dalje pa so na ogled v galeriji Krpan v Cerknici, v sklopu Dnevov evropske kulturne dediščine.
Na osrednjem dogodku Evropske noči raziskovalcev bosta dediščino rezijanskih ljudskih pravljic in ilustracije študentov ALUO predstavili dr. Milena Mileva Blažić in doc. Suzi Bricelj. Predsednica Muzeja rezijanskih ljudi in pripovedovalka pravljic v rezijanščini, Luigia Negro, pa bo pripovedovala pravljice iz zbirke Zverinice iz Rezije (1973-2023) v rezijanščini.
Vljudno vabljeni!
Ilustracija: Zala N. Doupona
Koordinatorica projekta: dr. Milena Mileva Blažić, PeF
Dve muhi na en mah v Slovanski knjižnici
Slovanska knjižnica in Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete pripravljata dopoldanske delavnice, na katerih bomo lahko spoznali različne strategije iskanja knjižničnega gradiva in si ogledali prostore Slovanske knjižnice.
Dve muhi
Pokukali bomo v sobo za raritete, kjer hranijo še posebej dragocene knjige, in se srečali z interdisciplinarnim značajem raziskovanja.
V literarni delavnici bodo dijaki sopostavili svet ljudi in svet živali v poeziji Vitomila Zupana in češkega pesnika I. M. Jirousa. Med drugim bomo lahko prisluhnili predstavitvi knjige Človek živali – žival človeku v sodobni slovanski poeziji, ki je izšla v sklopu projekta Evropska noč raziskovalcev, na ogled bo tudi razstava likovnih upodobitev poezije, ki so delo dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.
Delavnice bodo potekale v okviru aktivnosti Dve muhi na en mah in Človek živali, žival človeku v sodobni slovanski poeziji. Primerne bodo za dijake in učence zadnje triade osnovne šole.
Seznam delavnic:
– dr. Jana Šnytová, Katja Rupret Perne: Svet ljudi in svet živali v poeziji Vitomila Zupana in Ivana M. Jirousa
– Tomaž Miško: Rakom žvižgat!
– Kristina Košič Humar: Med policami Slovanske knjižnice. Steinbergov Gründliche Nachricht von […] Czirknitzer-See […] ali Kaj in kako govori naša pisna kulturna dediščina 18. stoletja o naravi, živalskem svetu ter o človekovem odnosu do nje
– Simona Pečenik: Kaj dela Brencelj v knjižnici?
– dr. Špela Sevšek Šramel: Predstavitev antologije in razstave likovnih del Človek živali in žival človeku v sodobni slovanski poeziji.
Organizatorji: dr. Hotimir Tivadar, dr. Špela Sevšek Šramel (Oddelek za slovenistiko in Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta), Tomaž Miško, Erika Marolt (Mestna knjižnica Ljubljana – Slovanska knjižnica).
Žuželke v jeziku – slovenska in češka poimenovanja žuželk in njihova raba v frazemih
Ljudje živimo z žuželkami, za nas nadležnimi in hkrati koristnimi bitji. Poimenovali smo jih na različne načine, na primer po tem, kako izgledajo (navadni modrin), kako se prehranjujejo (navadni govnač) ali živijo (jezerska blatnica). Da so žuželke prisotne v našem vsakdanjem življenju, potrjuje tudi njihova prisotnost v frazemih (priden kot mravlja, len kot trot, delati iz muhe slona). Tem temam bo posvečena delavnica na eni od stojnic Evropske noči raziskovalcev.
zuzelke
V prvem sklopu delavnice bodo raziskovalke Filozofske fakultete pripravile interaktivno predstavitev izbranih žuželk, njihovega videza in načina življenja ter s tem povezanih tipov tvorjenja poimenovanj žuželk v slovenščini.
Tako bodo razkrile, zakaj so določene žuželke dobile svoje ime in kako je njihovo ime jezikovno oblikovano. V primerjavi z imeni v sorodnem slovanskem jeziku, češčini, bodo prikazale različnost ali podobnost tvorjenja poimenovanj teh drobcenih živali.
Drugi sklop delavnice bo prikazal izbrane slovenske frazeme, v katerih se pojavljajo žuželke, in jih primerjal s pomensko enakimi frazemi v češčini. Udeleženci bodo odkrivali kulturne razlike in razlike v dojemanju okolice dveh slovanskih narodov.
Koordinatorica projekta: dr. Petra Stankovska, FF
Vloga živali v pozni bronasti in starejši železni dobi
Na stojnici Oddelka za arheologijo bomo predstavili različne teme, s katerimi se arheologi srečujemo pri obravnavi teme vloga živali v pozni bronasti in starejši železni dobi po tem, ko so arheološka izkopavanja že zaključena.
vinaza 1
Prikazali bomo delo arheozoologa, izdelavo koščenih orodij, posod in živalskih figuric, ki jih najdemo v grobovih ter predstavili namen tovrstnih preteklih praks.
Koordinatorici projekta: dr. Manca Vinazza in dr. Tamara Leskovar, FF
