V projektu Niti & kode raziskujemo umetno inteligenco, njene prednosti, slabosti in interaktivnost med človekom in AI. Študenti skozi različne metode oblikovanja tekstilij in oblačil, vključno z ročnimi, strojni, digitalnimi in AI generiranimi vzorci, preučujejo odnose med temi pristopi ter analizirajo njihove razlike in podobnosti. V letošnjem letu so skozi praktična in vsebinska raziskovanja umetne inteligence nastali projekti: Male tkane tekstilije, Vizualizacije, Cyatt in Niti & kode & jaz.

Dogodek za vas pripravljata doc. mag. Arijana Gadžijev in asist. Nastja Sagadin Grmek (UL NTF).

Aktivnosti Noči se bodo odvijale na Mestnem trgu, v Centru Rog in Pritličju ter na številnih drugih lokacijah v Ljubljani.

Celodnevno dogajanje Evropske noči raziskovalcev bodo z nagovori pospremili vodja projekta dr. Saše Jeršeta, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneje Jug Jerše in generalni direktor
Direktorata za znanost in inovacije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Tomaž Boh. 

Odprtje bosta z glasbenim programom spremljala dr. Matjaž Barbo in Eva Gašparič.

19.00 Eva Gašperič z glasbeno spremljavo dr. Matjaža Barba

20.00 Mile Đurđević Žojan

Vstop bo prost. Vljudno vabljeni!

Predavanje oz. pogovor bo osvetlilo glavne poteze več kot 140-letne zgodovine podvodnih raziskav barjanskega odseka struge Ljubljanice, predstavilo osnovne geomorfološke značilnosti struge in naslovilo ključne komplekse arheoloških najdb iz vseh časovnih obdobij med srednjim paleolitikom in poznim srednjim vekom. Osrednja pozornost bo namenjena sledovom mezolitskih lovcev, obdobju konsolidacije struge v srednji bronasti dobi, ritualom in kultom iz obdobja kulture žarnih grobišč, bogatim sklopom mlajšeželeznodobnih in zgodnjerimskih najdb orožja in vojaške opreme ter trgovskega blaga, različnim tipom prazgodovinskih in antičnih plovil ter siceršnji izrabi transportne moči, do intrigantno številnih najdb visoko- in poznosrednjeveških mečev. Med izletom bomo pluli tudi mimo najbolj severne koliščarske naselbine na območju Ljubljanskega barja, lokacije zgodnjerimskega vojaškega pristanišča oskrbovalne baze na Prulah ter lokacije verjetne karolinške utrdbe na sotočju z Iščico.

Dogodek za vas pripravlja dr. Andrej Gaspari (UL FF).

Za udeležbo na dogodku se, prosim, predhodno prijavite na elektronskem naslovu noc.raziskovalcev@ff.uni-lj.si. 

Prijave so možne do srede, 25. 9. 2024, do 12. ure.

Ali ste vedeli, da z novimi tehnologijami lahko v samo nekaj urah preberemo zapletene informacije, ki so zapisane v naši DNA? Na delavnici bomo podrobneje spoznali, kako delujejo sekvenatorji – naprave, ki omogočajo branje genetskega zapisa. Pod vodstvom strokovnjakov bomo raziskovali, katera znanja so ključna za razumevanje teh zapisov in kakšna je njihova vloga v sodobni znanosti in medicini.

Ne bomo se izognili niti pomembnim etičnim vprašanjem, ki se porajajo ob vse večjem poznavanju genoma posameznika. Kako varovati občutljive podatke? Kakšne so pasti genetskega profiliranja in kdo lahko dostopa do teh informacij? To so zgolj nekatera izmed vprašanj, s katerimi se bomo soočili.

Poleg teorije bo delavnica polna praktičnih izzivov. Udeleženci se bodo lahko preizkusili v pipetiranju in si od blizu ogledali čipe, na katerih poteka proces sekvenciranja. Delavnica je primerna za osnovnošolce, dijake in vse vedoželjne raziskovalce, ki želijo pokukati v skrite kotičke človeškega genoma.

Predstavili bomo tudi pomembne evropske projekte, ki oblikujejo prihodnost genomike. Seznanili se bomo s projektom European Genomic Data Infrastructure, katerega cilj je vzpostavitev varne in trajnostne infrastrukture za dostop do genomskih podatkov po vsej Evropi. Projekt izhaja iz evropske iniciative »Beyond 1 Million Genomes« (B1MG), ki združuje znanstvenike in strokovnjake z vizijo enotnega evropskega okolja za visokokakovostne genomske podatke.

Delavnica bo osvetlila tudi prihajajoči projekt Evropski genom (Genome of Europe), ki se začne jeseni 2024. Ta ambiciozna pobuda bo vzpostavila evropsko mrežo genomskih referenčnih kohort z vsaj 500 000 državljani, ki bodo reprezentativni za evropsko prebivalstvo.

Pridružite se nam in skupaj odkrijmo, kaj skriva človeški genom ter kako lahko te informacije uporabimo za boljše razumevanje zdravja, bolezni in prihodnosti medicine.

Projekt se izvaja na podlagi financiranja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ARIS in   Evropske unije, program digitalne Evrope, pog. št. 101081813.

V multimedijskem centru Doživi Evropo na Dunajski 20 v Ljubljani lahko izveste več o EU, evropski politiki in o tem, kako lahko tudi vi prispevate k spremembam. Na osrednjem dogodku Evropske noči raziskovalcev pa lahko delček multimedijskega centra Doživi Evropo pobližje spoznate tudi na Znanstvenem bazarju.

Širši javnosti želimo predstaviti projekt INNO2MARE, ki  je osredotočen na podporo digitalnega in zelenega prehoda inovacijskih ekosistemov Zahodne Slovenije in Jadranske Hrvaške, ki ju povezuje Jadransko morje in z njim povezane industrije. Predstavili bomo tri ključne pilotne projekte, ki obravnavajo tehnološke izzive v pomorskem sektorju: Izboljšanje VR modela strojnice za požarno evakuacijo, kjer razvijamo napredne virtualne simulacije za boljšo pripravljenost na izredne razmere, Digitalni dvojček z umetno inteligenco za upravljanje energije, kjer s pomočjo umetne inteligence razvijamo tehnologije za trajnostno in učinkovito upravljanje energetskih sistemov in pa Avtonomno upravljanje plovil s podporo umetne inteligence, kjer razvijamo metode in tehnologije za avtonomno upravljanje plovil, kar bo pripomoglo k večji varnosti in učinkovitosti v pomorskem prometu.

Dogodek za vas pripravljajo dr. Marko Šimic in Petra Pintar z UL FS ter dr. Marina Ivašić-Kos s Fakultete za informatiko in digitalne tehnologije Univerze na Reki.

V Evropski uniji in s tem tudi pri nas so se uveljavile zahteve, da so rezultati javno financiranega raziskovanja vključno z raziskovalni podatki v kar največji meri prosto dostopni širši javnosti. To zagotavlja ponovljivost raziskav in posledično pomeni dodatno zagotovilo o njihovi kakovosti. Hkrati tudi omogoča, da ima od javno financiranega raziskovanja korist kar najširši krog ljudi – od raziskovalcev do splošne javnosti in podjetji, ki lahko na osnovi znanstvenih spoznanj zasnujejo nove storitve in produkte.

Podatkovni skrbnik Filozofske fakultete Matej Petrič bo v okviru dogodka predstavil načela ravnanja z raziskovalnimi podatki, ki veljajo v Sloveniji.

Glikani so kompleksne molekule sladkorja, ki igrajo ključno vlogo pri komunikaciji naših celic, njihovem odzivu na imunski sistem in delovanju. Naše celice proizvajajo te glikane s pomočjo posebnih encimov, imenovanih glikoziltransferaze. Vendar pa pri raku nekateri od teh encimov postanejo preveč aktivni, kar pomaga rakavim celicam širiti se in se skriti pred obrambnimi mehanizmi telesa.

Raziskovalci so ugotovili, da lahko z blokiranjem teh prekomerno aktivnih encimov upočasnijo ali celo ustavijo rakave celice. Raziskave, ki bodo predstavljene v okviru dogodka, se osredotočajo na razvoj zdravil, ki bi lahko ciljala na te encime, kar ponuja nove možnosti za zdravljenje raka.

Dogodek za vas pripravlja Natan Koraj (UL FFA).

Dogodek bo potekal v angleškem jeziku.

V okviru dogodka bo predstavljen projekt GlyCanDrug – A training network on the design of precision therapeutics that target key glycan motifs implicated in cancer.

Na podlagi programa bomo izvedli poizkus z umetno inteligenco pridobljenega notnega zapisa za klavirsko harmoniko in predstavili načrt za poizkus zapisa za japonski instrument koto. Z Markom Žejnom se bosta pogovarjali dr. Klara Hrvatin in dr.  Nagisa Moritoki Škof.