Novica



Zvezde, fizika, poezija – Posnetki vesoljskega teleskopa James Webb (JWST)

26/07/2022

 

 

 

„Torej: V vesoljstvu ne more nikjer obstajati meja, / venomer prostor beži brez konca naprej pred bežečim. / […] / Vse tu mezi in mika v nenehavnem toku gibanja, / šviga vsevprek, še celo od zdolaj gor vrejo atomi, / polnijo naglo ko blisk vrzeli iz gmote neskončne. / Vidimo slednjič na oči, da stvarem stvari so za mejo: / zrak razmejuje gore, razgrajajo gore ozračje, / kopno ob morje meji, morje obdaja kopnino: / ni pa ničesar, kar delalo zunaj bi mejo vesoljstvu. / Bitnost prostora tedaj in prepad globoke praznine / segata v tolikšne dalje, da blisk bi svetal, pa če letel / dobo neskončno bi skoznju, poti ne preletel do kraja / niti dosegel tedaj, da ostanek steze bi bil krajši: / tolik razteza se prostor, nared stvarem za gibanje, brez meja neizmeren v smeri že koli!“


T. Lucretius Carus, O naravi sveta, prevod Anton Sovre

Pogled v zvezde je od nekdaj navduševal človeka, ga navdajal hkrati z občudovanjem in s strahospoštovanjem, vanj vlival ponižnost in ga obenem, nasprotno, dvigal k visokim mislim, ki jih je slednjič mogla dohiteti le še poezija. Tako se je godilo denimo v 1. stoletju pr. n. št. Lukreciju, ki je v svojem obsežnem delu z naslovom O naravi sveta razlagal ustroj fizikalnega, kozmološkega in antropološkega sveta in pri tem s svojimi razlagami skušal, epikurejec, utemeljevati svojo etiko in estetiko. Svoje razlage je ujel v poezijo.

In podobno je tudi danes, ko gledamo prve posnetke roja galaksij SMACS J0723, ki nam jih je 12. julija letos poslal vesoljski teleskop James Webb (JWST). „Najprej so nam ti posnetki lahko velik navdih. Barve in tekstura posnetkov vsaj mene spominjajo na nekatera dela najsijajnejših umetnikov. Kaj bi slikala slikarja, kot sta Turner ali Monet, če bi bila videla posnetke plenetarnih meglic Carina Nebula, ki jih naredil JWST? Koliko sodobnih umetnikov, vključno s pesniki in glasbeniki, se bo navdihovalo ob teh posnetkih in nas obogatilo s svojimi interpretacijami,“ je ob objavi posnetkov navdušena zapisala vesoljska znanstvenica Monica Gardy.

Navdiha ne dajejo posnetki le umetnikom. Navdiha dajejo tudi znanstvenikom in so izkaz njihovih tri desetletja dolgih predanih raziskav, ki so jim sedaj dale prva spoznanja o začetkih vesolja izpred trinajstih milijard let. Spoznanja niso koristna le znanostim o vesolju, pač pa tudi različnim tehničnim vedam. Uspehi JWST, neprecenljivega naslednika vesoljskega teleskopa Hubble (HST), ki je v vesolju od leta 1990, so premaknili tudi meje številnih tehnologij.

JWST je bil v vesolje poslan lani za božič in sedaj kroži po vesolju pol drugi milijon kilometrov stran od Zemlje. Zasnovali, oblikovali in zgradili so ga znanstveniki in inženirji mnogih držav, ki jih je pod svojim okriljem združil konzorcij ameriške vesoljske agencije Nasa, evropske (ESA) in kanadske vesoljske agancije (CSA).

„Iz take snovi smo, kakor so sanje / in naše majhno življenje je obkroženo s spanjem,“ pravi Prospero v Shakesperjevem Viharju. In ne le v spanju smo, kot lahko vidimo sedaj, iz tako lepe snovi najprej, kakor so zvezde.

 

 

sj

 

 

logo
error: Content is protected !!