Uvodoma so zbrane udeležence simpozija nagovorili Sašo Jerše, vodja projekta, ter dekanja FF UL Mojca Schlamberger Brezar in slednjič rektor UL Gregor Majdič, ki je simpozij tudi otvoril. Nato je program simpozija potekal v štirih sklopih. Predavanja in razprave so se začele s temami iz pradavnine in antike, se nadaljevale preko srednjega veka in sledečih stoletij in se zaključile pri temah sodobnega sveta in našem današnjem človekovem pogledu na žival kot čuteče in trpeče bitje.
Andrej Pengov (VF UL) je predstavil pomen udomačitve živali za razvoj zgodnjih civilizacij in Marko Kambič (PF UL) položaj živali v rimskem pravu. Mateja Gaber (FF UL) je v ospredje svoje pozornosti umestila sokola v nemški srednjeveški liriki, Darko Čuden (FF UL) pa je živo predstavil rabo živali v frazemih slovenskega jezika in nekaterih tujih jezikih. Karin Košak Arzenšek (Fakulteta za dizajn) je pokazala na številne rabe živalskih motivov v arhitekturi in notranji opremi predvsem plemiških bivališč in intrepretirala njihovo simboliko, Uršula Berlot Pompe (ALUO UL) pa se je v svojem predavanju sprehodila po sodobni umetnosti in interpetirala tamkajšnja razmerja med človekom in živali.
O živalskih motivih v novelah avstrijske pisateljice Marie von Ebner-Eschenbach iz poznega 19. stoletja je govorila Irena Samide (FF UL), o opolnomočenju živali v sodobnem nemškem romanu pa Neva Šlibar (FF UL). Milena Mileva Blažić (PeF UL) je svoje poslušalce popeljala na literarno popotovanje od Ezopovih pravljic do danes kultne pravljice o Treh botrah lisičicah. Tomaž Grušovnik (PeF UP) je predstavil t. i. kritično animalistično pedagogiko, ki ima za svoje poslanstvo ozaveščanje ljudi o etičnih problemih človekovega odnosa do predvsem rejnih živali. Slednjič je Alenka Seliškar (VF UL) predstavila na eni strani pogled veterinarja na postopke oziroma protokole ravnanja z živali v sodobni mesnopredelovalni industriji, na drugi pa v dveh literarnih miniaturah opisala pogled in doživljanja živali – žrtev teh postopkov.
Razprave simpozija, ki sta jih moderirala Sašo Jerše in Mateja Gaber, so bile dragocene, živahne, tudi zabavne, a slednjič so se iztekle v trezno spoznanje, da je odnos človeka do živali danes skrajno problematičen, razpet je med ljubezen in celo čaščenje na eni skrajni strani in povsem brezčuten, celo brutalen odnos na drugi skrajni strani. Človek živali še ni zares človek.
Predavanja simpozija so skupaj z devetindvajsetimi drugimi razpravami že objavljena v znanstveni monografiji z naslovom Človek, žival – Poglavja o njunih soočenjih, ki sta jo uredila Sašo Jerše in Mateja Gaber in in je pred dnevi izšla pri Založbi Univerze v Ljubljani.
Knjiga je dostopna tudi kot e-knjiga https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/463.
Prijazno vabljeni k branju, ki naj Vam je, želimo Vam, v navdih!