Kvantna prepletenost pomeni, da se lahko ob srečanju dva delca med seboj povežeta na takšen način, da rezultat meritve nad enim izmed njiju pogojuje, kakšen bo rezultat meritve nad drugim.
To velja tudi, če se delca po srečanju močno medsebojno oddaljita, in celo, če meritvi nad oddaljenima delcema opravimo sočasno. To je videti tako, kot da bi delca lahko med seboj delovala hipno na poljubno razdaljo, dejansko pa gre za to, da dva kvantno prepletena delca izgubita individualnost in ju moramo obravnavati kot celoto.
To se ne sklada z našim intuitivnim dojemanjem sveta, ki smo ga razvili z vsakodnevnim opazovanjem narave na makroskopski skali, ki jo dobro opisuje klasična fizika. Zato pogosto rečemo, da je kvantna mehanika “čudna”, nekateri pa so celo podvomili o pravilnosti teorije.
Z eksperimentalnim dokazom kršitve t. i. Bellove neenačbe so nagrajenci močno omejili nabor možnih alternativnih teorij. Še vedno pa obstajajo odprta vprašanja, denimo kako kvantno mehaniko pravilno tolmačiti, ali je naš svet determinističen ali naključen, ter kako je potem sploh s svobodno voljo.
dr. Rok Žitko, Inštitut Jožefa Štefana in Fakulteta za matematiko in fiziko
https://www.nobelprize.org/prizes/physics/
