Norveški Nobelov odbor, pristojen za izbor nagrajencev, je letos ob ruski vojni v Ukrajini, ki se je 24. februarja 2022 stopnjevala s popolno invazijo, podelil nagrado zagovorniku človekovih pravic Alesu Bialiatskemu iz Belorusije, ruski organizaciji za človekove pravice Memorial in ukrajinski organizaciji za človekove pravice Center za državljanske svoboščine (Centre for Civil Liberties). Ni prvič, da so nagrado za mir prejeli predstavniki držav, ki so v vojni. Leta 1994 so Nobelovo nagrado za mir prejeli Jaser Arafat, Šimon Peres in Jicak Rabin »za njihova prizadevanja za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu«. Čeprav so vsi prejemniki nagrade pomembno prispevali k spodbujanju miru v regiji, je takšna odločitev Nobelovega odbora sprožila mešane odzive.
Kdo so letošnji nagrajenci? Iz Belorusije, kjer od leta 1994 vlada diktator Aleksander Lukašenko, je to Ales Bialiatski, trenutno brez sojenja zaprt aktivist za človekove pravice. Je ustanovitelj centra za človekove pravice Viasna (Pomlad), ki so ga ustanovili leta 1996 kot odgovor na brutalno zatrtje uličnih protestov s strani državnih varnostnih služb. Center je nudil podporo aretiranim protestnikom in njihovim družinam ter dokumentiral številne kršitve človekovih pravic, ki so jih povzročili državni organi, vključno z mučenjem političnih zapornikov. Ales Bialiatski je zaradi svojega boja z režimom v letih 2011–2014 preživel tri leta v zaporu, leta 2021 pa je bil ponovno pridržan po ljudskih protestih proti volilnim prevaram, ki so Lukašenku omogočile, da je ostal na oblasti.
Iz Rusije je nagrado prejel Memorial, ena najbolj cenjenih ruskih organizacij za človekove pravice, ki je dokumentirala nekatere zločine, storjene v času stalinističnega režima Sovjetske zveze. Organizacija Memorial, ki so jo leta 1987 ustanovili aktivisti za človekove pravice v nekdanji Sovjetski zvezi, zato da bi zagotovili, da žrtev zatiranja komunističnega režima ne bomo nikoli pozabili, je zbirala in sistematizirala tudi informacije o političnem zatiranju in kršitvah človekovih pravic v Rusiji. Center se je sistematično zavzemal za politične zapornike, migrante in druge manjšine ter se osredotočal na kršitve pravic na Severnem Kavkazu, vključno s Čečenijo. Leta 2021 je moskovsko sodišče Centru za človekove pravice Memorial odredilo zaprtje; v preteklosti so ga sodišča večkrat kaznovala. Oktobra 2022 naj bi rusko sodišče odredilo, da pisarna organizacije Memorial v Moskvi »postane državna last«.
Iz Ukrajine je leta 2022 nagrado prejel Center za državljanske svoboščine (Centre for Civil Liberties), organizacija za človekove pravice s sedežem v Kijevu, ki je bila ustanovljena leta 2007 za boj proti visoki stopnji korupcije in za spodbujanje demokratičnih pravic v Ukrajini. V letih 2013 in 2014 je Center za državljanske svoboščine (CDS) vzpostavil projekt EuroMaidan SOS, ki je beležil kršitve človekovih pravic na demonstracijah na trgu Majdan v Kijevu s strani varnostnih sil pod vodstvom proruske vlade in zagotavljal pravno pomoč protestnikom. Kasneje je CDS začel dokumentirati tudi kršitve človekovih pravic, ki jih je zagrešila Rusija, in zabeležil več primerov mučenja, ugrabitev in umorov, ki so jih ruske sile in proruski separatisti zagrešili na Krimu in v vzhodni regiji Donbas od začetka spopadov leta 2014. Po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022 si je CDS prizadeval za ugotavljanje in dokumentiranje ruskih vojnih zločinov nad ukrajinskim civilnim prebivalstvom.
Zakaj so odzivi na to nagrado med Ukrajinci različni? Zakaj sta nagrado, ki je na splošno dobrodošla v svetu, zavrnili ruska in beloruska oblast, in nas to niti ne preseneča? Za preostali svet je manj očitno, da so nagrado zavrnili tudi Ukrajinci, saj so se mnogi počutili užaljene zaradi nakazanega enačenja njihove države, ki se spopada z invazijo, z dvema državama, ki nastopata v vlogi agresorja. Eden od svetovalcev predsednika Zelenskega, Mihajlo Podoljak, je na svojem Twitterju zapisal: »Nobelov odbor zanimivo razume besedo »mir«, če sta Nobelovo nagrado skupaj prejela predstavnika dveh držav, ki sta napadli tretjo. Niti ruske niti beloruske organizacije niso bile sposobne organizirati odpora proti vojni. Letošnja Nobelova nagrada je ‘super’.«
Kljub temu so se tudi številni Ukrajinci odzvali na način, ki ga najbolje opiše Oleksandra Matviychuk, direktorica CDS: »Morda v takšni krizi presežeš nekatere meje, kot sta narodnost ali regija, saj smo ljudje. Zdaj se vidimo kot ljudje, ki se borijo za svobodo in človeške vrednote. Za nas ni pomembno, ali ste Ukrajinec ali ne. Tesno sodelujemo z ruskimi in beloruskimi zagovorniki človekovih pravic. Razumemo, da so nam pripravljeni pomagati, ker smo vsi ljudje.«
Upajmo, da bo Nobelova nagrada za mir aktiviste za človekove pravice v vseh treh državah solidarno povezala, ne pa razdvojila, ter jim dala več moči in navdiha za nadaljnji boj.
dr. Maryna Shevtsova
https://www.nobelprize.org/prizes/peace/2022/summary/
