Novica



Narges Mohammadi, Nobelova nagrajenka za mir za leto 2023

07/12/2023

 

»Ona je simbol borbe za svobodo v Iranu.« Berit Reiss-Andersen, predsednica Nobelovega odbora

 

 

Novinarka, aktivistka, namestnica direktorice Centra zagovornikov človekovih pravic, borka za človekove pravice žensk, enainštiridesetletna Narges Mohammadi je v zadnjih dvajsetih letih že druga Iranka, ki je dobila Nobelovo nagrado za mir. Ta podatek sam zase kar največ pove o tem, v kakšnem položaju še vedno živijo ženske v Iranu.

 

Zgodnje izkušnje s političnim aktivizmom, nasiljem nad zaporniki in kratenje človekovih pravic, ki so jih doživljali članice in člani njene širše družine so precej zaznamovale tudi Narges Mohammadi. V študentskih letih se je vključila v politično delovanje, kasneje pa je sicer zaposlena v gradbenem inženiringu pisala za različne medije, ki so bili naklonjeni reformističnemu političnemu bloku in se predvsem osredotočala na človekove pravice in pravice žensk ter se leta 2003 pridružila Centru zagovornikov človekovih pravic, ki ga je ustanovila Sirin Abadi, tistega leta tudi Nobelova nagrajenka za mir.

 

Leta 2008 je bil omenjeni center prepovedan. Med zatiranjem oporečnikov režima so v mesecih pred in po volitvah leta 2009 Narges Mohammadi aretirali in ji zasegli potni list. Njen mož se je prav tako zaradi sodelovanja v uporniških akcijah leta 2011 z otrokoma, hčerjo in sinom, zatekel v Francijo. Narges od takrat svojih otrok ni več videla v živo. Mohammadi, ki brez potnega lista ni mogla zapustiti države, pa so v naslednjih letih večkrat aretirali, obtožili in zaprli. Leta 2015 je bila obsojena zaradi protidržavnega delovanja, ogrožanja nacionalne varnosti in članstva v ilegalni skupini Korak za korakom k prepovedi smrtne kazni. Od leta 2016 do 2020 je bila neprekinjeno zaprta zaradi obtožb, povezanih z njenim aktivizmom za človekove pravice.

 

Ko so jo leta 2021 zaradi širjenja propagande proti državi znova zaprli, so njeno nominacijo za Nobelovo nagrado za mir leta 2021, ki je sicer ni dobila, v obsodbi proti njej januarja 2022 uporabili kot dokaz njenega protidržavnega delovanja. Od tedaj  je zaradi svojega javnega delovanja pravzaprav ves čas v zaporu.

 

O življenju v zloglasnem zaporu Evin, za katerega je dejala, da je njegovo žensko krilo eno najbolj aktivnih, odpornih in veselih četrti političnih zapornikov v Iranu, je napisala tudi knjigo z naslovom White Torture: Interviews with Iranian Women Prisoners (2022), v kateri je zapisala izkušnje trinajstih zapornic, tudi svojo. V tem zaporu pazniki, zaporniška administracija in zdravstveno osebje namreč sistematično izvaja spolno in druge vrste nasilja nad ženskami. Za CNN je dejala, da gre pravzaprav za sistemsko nasilje nad ženskami. Spolno nasilje in zlorabe zapornic so se po protestih lanskega leta, ki so Iran zajeli po smrti Jine Mahse Amini, mlade Iranke, ki so jo zaprli, ker je nepravilno nosila hijab in je v zaporu umrla, močno povečalo.

 

V sporočilu, objavljenem ob obletnici smrti Mahse Amini, je dejala, da je to dan obeležitve verskega avtoritarnega zatiranja žensk v Iranu. Mohammadi je tudi ena tistih, ki pozivajo Organizacijo združenih narodov (OZN), naj razširijo definicijo zločinov proti človeštvu tako, da bi vključevala tudi aparthaid spolov.

 

Za svoje angažirano delovanje na področju človekovih pravic in opozarjanja na kršitve pravic žensk je prejela številne nagrade, med drugim leta 2018 nagradi Andreja Saharova in letos tudi nagrado fundacije Olofa Palmeja.

 

Revolucionarno sodišče v Teheranu jo je 4. avgusta letos obsodilo na dodatno enoletno zaporno kazen zaradi njenih »propagandnih dejavnostih« in izjav posebnemu poročevalcu OZN o stanju človekovih pravic v Iranu, v kateri razkriva spolno nasilje nad zapornicami.

 

Narges Mohammadi je pred slabim mesecem dni začela gladovno stavkati v znak protesta proti odlaganju in odrekanju zdravstvene oskrbe bolnih zapornic zaradi »obveznega nošenja« kot pogoja za premestitev zapornic v zdravstvene ustanove, kar je doletelo tudi njo samo.

 

 

 

 

Tekst: prof. dr. Milica Antić Gaber, Filozofska fakulteta

 

Sliki: Niklas Elmehed, Kraljeva švedska akademija znanosti

 

Več informacij: https://www.nobelprize.org/prizes/peace/

logo