Naslov predavanja je bil Literarno prevajanje kot etična gesta.
Prevajanje je jezikovna dejavnost, pri kateri stopa človek v dejaven stik z jezikovno tvorbo, ki jo je pred njim že izoblikoval nekdo drugi. Obstajajo izvirna besedila, ki so prevajalcu nedostopna zaradi specifične zlitosti zvočnih in semantičnih struktur. To je temeljna značilnost poetičnih besedil, v katerih forme niti zasilno ni mogoče ločiti od vsebine. Prevajalec mora kot poglobljen bralec to dejstvo jasno uzavestiti. Včasih je zavrnitev prevajalskega posega odgovorno dejanje. Odgovorna jezikovna drža proizvede in usmerja kritičen pogled, s katerim prevajalec motri (tuje) izvirno besedilo in (svoje) avtorsko izvajanje. Kritičen pogled je odgovor na krizo: avtor jezikovne intervencije naj bi prepoznaval morebitne pomanjkljivosti v svoji izrazni zmožnosti in te vrzeli skušal premoščati z nabiranjem in obdelavo jezikovnih izkušenj. Prevajalsko krizo lahko krepijo tudi šibke točke ali pa nedosežne kvalitete izvirnika. Kriza je polje spopada. Kritičen pogled v sebi obenem nosi kriterij: prevajalec mora dosledno vztrajati pri čim izčrpnejši, čim bolj celostni analizi izvirnega teksta v kontekstu in se držati tistih prvin lastne jezikovne občutljivosti, ki mu omogočajo efektno bralsko analizo in prevajalsko strategijo. Kriterij je merilo – merilo koherence, celostne zaokroženosti, prepoznane v izvirnem besedilu in oblikovane v prevodu. Kritičen pogled je izmera možnosti, merilo, po katerem prevajalec odloča o usodi teksta. Kriterij je polje ustvarjalne politike.
Vljudno vabljeni k spremljanju celotnega niza javnih predavanj FF govorí v letu jezikov.
