Razvoj, oblika, delovanje, celo določeni odzivi in vedenje živih bitij so v pretežni meri določeni z njihovim genomom oziroma zaporedjem genov v kromosomih. Raznolikost, ki jo ustvarjajo razlike v genomih, je ključna za proces naravne selekcije, ki vodi mikroevolucijo in nastanek novih vrst. Z vidika genoma se razvoj človeka ni začel šele pred sedmimi milijoni leti, kolikor je star najstarejši znani fosilni človečnjak, ampak sega mnogo dlje v geološko preteklost.
Lasje in dlake, ki poraščajo človeško telo, se na primer pojavijo pred približno 245 milijoni leti pri skupini terapsidov, dolgo, preden so se pojavili prvi pravi sesalci. Zgradba naših rok je analogna udom prvih kopenskih vretenčarjev, ki so živeli pred 360 milijoni let, zasnovo čeljusti pa najdemo v škržnih lokih rib, ki so živele pred več kot 450 milijoni let. Telesne značilnosti, po katerih prepoznamo človeka, so tako podedovane in nekoliko spremenjene strukture, ki so prvotno morda služile povsem drugemu namenu.
Koordinatorica: dr. Petra Žvab Rožič, NTF
