Odnosi med ljudmi in živalmi so uveljavljen predmet antropologije. Številne človeške skupnosti si namreč z živalmi delijo bivalno okolje, živali so osnova nekaterih preživetvenih načinov (lov, ribolov, pastoralizem, hlevska reja itn.), o živalih ljudje pripovedujejo zgodbe, ki so lahko hkrati zgodbe o ljudeh.
Marsikje so medvrstni odnosi trajni, kar pri ljudeh in živalih ustvari občutek bližine in tehnike sobivanja. Zato v antropologiji govorimo o večvrstnih družbah.
Ta poudarek je posebej relevanten danes, ko nas vsakodnevno nagovarjajo primeri, da smo ljudje močno posegli v ekološke niše živali in je po celotnem planetu fizična bližina vrst vse manjša.
V teh okoliščinah se pogosto govori o medvrstnih konfliktih, tveganjih zaradi prenosa bolezni ipd., toda čas zahteva tudi premislek o možnostih sobivanja vrst kot temelju njihovega preživetja.
Antropologija se v nekaterih sodobnih smereh ukvarja prav s tem. Z metodo večvrstne etnografije se namesto izključno na človeka osredinja na medvrstne odnose in raziskuje poglede na svet (ontologije), ki v živalih namesto podrejenih vidijo človeku enakovredna bitja.
Koordinator: dr. Miha Kozorog, FF
