Uporaba živali v raziskovalne namene sega v čas antike, vendar pa so sistematične raziskave na živalih začeli v 16. stoletju. Število uporabljenih živali se je povečevalo do prejšnjega stoletja, ko so bile postavljene jasne strokovne in etične smernice ravnanja z živalmi v poskusih.
Z živalmi v poskusne namene lahko rokujejo le za to usposobljeni raziskovalci, ki se morajo redno izobraževati ne le na področju svojih raziskav, temveč tudi in predvsem na področju doprinosa k dobrobiti živali v raziskavah.
Živali nam namreč ne morejo z besedami povedati, da se ne počutijo dobro, da jih boli, lahko pa s pravilnim opazovanjem živali vidimo, da se obrazne poteze, smrček, brki, postavitev uhljev, lica spreminjajo in kažejo počutje živali. S opazovanjem lahko živalim tudi v pogojih poskusa izboljšamo njihovo dobrobit.
S slikovnim materialom, ki je bil na voljo obiskovalcem stojnice, so raziskovalci predstavili razlike v obrazni mimiki, ali se laboratorijske živali počutijo dobro ali če njihovo počutje ni optimalno. Obiskovalci so imeli možnost, da se tudi sami preizkusijo in na podlagi slikovnega gradiva ugotovijo, kakšno je počutje živali, kaj morajo opazovati in kaj jim slika pove.
Koordinatorica projekta: dr. Tatjana Pirman, BF
