Mikroplastika so majhni delci različnih polimernih materialov, običajno manjši od 5 mm. Glede izvora ločimo med primarno in sekundarno mikroplastiko.
Primarna mikroplastika je namensko proizvedena v mikro velikosti in se uporablja kot dodatek različnim izdelkom, kot so na primer mikrokroglice (microbead) za luščenje kože v piling kremah. Sekundarna mikroplastika pa je posledica razkroja plastičnega izdelka v okolju.
Predvsem v morjih in rekah je vse več mikroplastike, vendar o škodljivih (toksičnih) učinkih na organizme še ni dovolj podatkov. Mikroplastika je prisotna tudi že v zraku, ki ga dihamo, ter pitni vodi in hrani, ki ju uživamo, in tako pride tudi v naše telo.
Iz mikrodelcev plastike se lahko sproščajo različni aditivi, reakcijski in razgradni produkti ter na njihovi površini adsorbirane kemikalije in mikroorganizmi. Zaradi premalo podatkov o škodljivih učinkih mikroplastike na ljudi ni mogoče oceniti tveganja za zdravje.
Poseben problem predstavljajo še manjši delci plastike – nanoplastika, o kateri imamo še manj informacij. Dejstvo je, da se bo tveganje za okolje in posledično za zdravje ljudi povečalo, če se bo onesnaževanje z mikroplastiko nadaljevalo s sedanjo stopnjo.
Izvedba: dr. Agnes Šömen Joksić in dr. Viviana Golja, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za zdravstveno ekologijo
Moderiranjenje: Katarina Mlinarec, PeF, Center KemikUm