Program

29/09/2023

Mikroplastika: okoljevarstveni in okoljezdravstveni vidik

V morjih in rekah je vse več mikroplastike, najdemo pa jo tudi v zraku, pitni vodi in hrani. Mikroplastika je prisotna v različnih tkivih organizmov, vendar o njenih škodljivih učinkih še ni dovolj podatkov. Te teme bo osvetlilo predavanje dr. Agnes Šömen Joksić in dr. Viviane Golja (NIJZ), dogodek bo moderirala Katarina Mlinarec (PeF, Center KemikUm).

13:30-14:30

Pedagoška fakulteta, predavalnica št. 012, Kardeljeva ploščad 16, Ljubljana

placeholder_illustrations5

Humanistika Logo

Mikroplastika so majhni delci različnih polimernih materialov, običajno manjši od 5 mm. Glede izvora ločimo med primarno in sekundarno mikroplastiko.

 

Primarna mikroplastika je namensko proizvedena v mikro velikosti in se uporablja kot dodatek različnim izdelkom, kot so na primer mikrokroglice (microbead) za luščenje kože v piling kremah. Sekundarna mikroplastika pa je posledica razkroja plastičnega izdelka v okolju.

 

Predvsem v morjih in rekah je vse več mikroplastike, vendar o škodljivih (toksičnih) učinkih na organizme še ni dovolj podatkov. Mikroplastika je prisotna tudi že v zraku, ki ga dihamo, ter pitni vodi in hrani, ki ju uživamo, in tako pride tudi v naše telo.

 

Iz mikrodelcev plastike se lahko sproščajo različni aditivi, reakcijski in razgradni produkti ter na njihovi površini adsorbirane kemikalije in mikroorganizmi. Zaradi premalo podatkov o škodljivih učinkih mikroplastike na ljudi ni mogoče oceniti tveganja za zdravje.

 

Poseben problem predstavljajo še manjši delci plastike – nanoplastika, o kateri imamo še manj informacij. Dejstvo je, da se bo tveganje za okolje in posledično za zdravje ljudi povečalo, če se bo onesnaževanje z mikroplastiko nadaljevalo s sedanjo stopnjo.

 

Izvedba: dr. Agnes Šömen Joksić in dr. Viviana Golja, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za zdravstveno ekologijo

 

Moderiranjenje: Katarina Mlinarec, PeF, Center KemikUm